Vlada je prejšnji teden napovedala, da bo v okviru Slovenskega državnega holdinga ustanovljena holdinška družba po zgledu HSE, ki naj bi vlagala v projekte in podjetja za podporo raziskavam in razvoju obrambne industrije. Med drugim naj bi slovenskim podjetjem pomagala lažje priti do obrambnih sredstev, ki se v prihodnje močno povečujejo. Kot je znano, naj bi se obrambno trošenje do leta 2030 več kot podvojilo. Če so obrambni izdatki lani znašali 904 milijone evrov, bodo v prihodnjih letih krepko presegli dve milijardi. Ker konkretnih javnih pojasnil o tem, kako točno bo v praksi zaživel obrambni holding še ni, tudi v koaliciji ni malo takšnih, ki jih skrbi, kako bo vzpostavljen nadzor nad porabo javnih finančnih sredstev.
Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek zato predlaga ustanovitev nove komisije za nadzor nastajajočega holdinga. »Golobova vlada ustanavlja orožarski holding, ki naj bi centraliziral in upravljal nabave ter razvoj vojaške opreme. Uradno gre za potezo, s katero želi država povečati učinkovitost in preglednost obrambnih investicij. V praksi pa ima takšno podjetje – z močjo odločanja o milijonskih, če ne celo milijardnih pogodbah in s sodelovanjem z različnimi orožarskimi svetovalci – vse potenciale, da postane novo žarišče političnih in korupcijskih škandalov in afer,« opozarja nekdanja poslanka Svobode.
Konkretnih pojasnil ni na mizi
Posanka ob tem spominja, da so se doslej praktično vsi večji posli države z orožjem in vojaško opremo izšli v manjših ali večjih korupcijskih aferah. V luči tega meni, da je dodaten nadzor nujen. »Ta je lahko civilni nadzor orožarskih poslov in investicij, za katerega se nekateri že zavzemajo. Sama pa menim, da bo ob civilnem potreben tudi dodaten poglobljen parlamentarni nadzor. Ne verjamem namreč, da bi sedanji tričlanski nadzorni svet SDH, ki ga sestavljajo zaupniki predsednika uprave SDH – podjetnica za svetovanje, mentorstvo, coaching in upravljanje nepremičnin, nekdanji direktor Gorenja pred prodajo Kitajcem in nekdanji borzni posrednik –, lahko uspešno opravljal ta nadzor,« je jasna poslanka.
Da ustanovitev slovenskega obrambnega holdinga odpira več vprašanj kot odgovorov, opozarja tudi evroposlanec Vladimir Prebilič, ki je nedavno napovedal ustanovitev svoje stranke. »Javnosti namreč ni jasno pojasnjeno, kakšen je dejanski namen tega holdinga, kakšni bodo njegovi mehanizmi nadzora in na kakšen način bo porabljal javna sredstva. Če bi šlo res za strateški projekt, bi morali že danes poznati pričakovane multiplikativne učinke na gospodarstvo, tehnološki razvoj in ustvarjanje dodane vrednosti, ki bi se posledično prelili tudi v proračun države,« pravi.
Nekdanji kočevski župan je pri tem spomnil na pretekle primere »neuspešnih holdinških zgodb«, kot so TEŠ 6, HSE in Javni holding Ljubljana. Ustanovitev novega obrambnega holdinga bi po njegovi oceni pomenila »nepregledno porabo javnih sredstev in visoko tveganje korupcije, saj so nadzorni mehanizmi slabi«. Pomisleke glede novega holdinga ima tudi poslanec Anže Logar, ki meni, da odgovorna in transparentna vlada ne bi smela prepustiti obrambnih nakupov zunanjim izvajalcem. »Razen, če je njen poglavitni namen, da ga umakne izpod javnega nadzora. In žal, glede na tekst sprejetega vladnega dokumenta, je to glavni cilj,« je ocenil Logar.
