Več kot šeststo slovenskih znanstvenikov je podpisalo peticijo za izboljšanje recenzentskega postopka, s katerim agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) odbira projekte za financiranje. Raziskovalci opozarjajo, da prihaja v postopku do »hudih napak, nedoslednosti in spregledov (napačnega branja prijav, op. p.)«. Agenciji očitajo tudi, da način pridobivanja recenzentk in recenzentov ni ustrezen, postopek pa da je nestrokoven. Tovrstni očitki so sicer že dolgoletni – v preteklosti smo denimo poročali, da se je v posameznih recenzentskih ocenah izkazalo, da ocenjevalci sploh niso razumeli znanstvenega področja, ki so ga ocenjevali, oziroma da zanj niso bili specializirani. »Kljub opozorilom in predstavitvi problematike na znanstvenem svetu ARRS se postopek evalvacije ni izboljšal,« zdaj sporočajo znanstveniki. »Prej velja nasprotno: napak je več, jezik nekompetentnih recenzentk in recenzentov je siromašnejši, povečuje se tudi število izrazito nekonsistentnih ocen (ista prijava od različnih recenzentov prejme hkrati visoko in nizko oceno, op. p.),« sporočajo podpisniki peticije. Recenzenti so v postopku anonimni, večinoma pa gre za strokovnjake iz tujine.
Za izboljšanje položaja znanosti
Podpisnice in podpisniki od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zahtevajo, da začne »nemudoma pripravljati vse potrebno za celovito strokovno analizo evalvacijskega postopka in se obenem zaveže, da bo ta opravljena in objavljena najpozneje do konca leta 2023,« so zapisali. Poudarili so, da zaupanje v znanost upada in da v javnosti prevlado prevzemajo »alternativna dejstva«, zato je treba okrepiti prav mehanizme za ocenjevanje znanstvenih dosežkov. »Brez premišljenega, objektivnega in dobro organiziranega recenzentskega postopka smo obsojeni na povprečno znanost,« je ob včerajšnji predstavitvi peticije dejal dr. Oto Luthar, direktor raziskovalnega inštituta ZRC SAZU in član Shoda za znanost, civilne iniciative, ki se zavzema za izboljšanje položaja znanosti v Sloveniji.
Podobno zahtevo je na ARRS naslovila tudi koordinacija Kosris, ki združuje nekaj deset največjih slovenskih znanstvenih inštitutov. Kosris je med drugim navedla, da znanstveni projekti dobivajo slabe ocene, tudi če ni navedeno, kaj naj bi bilo z njimi narobe, da ocenjevalci prijave berejo površno in da očitno agencija iste recenzente angažira več let zapored, četudi je jasno, da niso kakovostni.
Kakovost ocenjevalnega postopka je pomembna tudi zato, ker ARRS prek njega več tisoč znanstvenikom razdeli milijonske zneske iz državnega proračuna.
Sodelovanje znanstvenikov
ARRS se do zaključka pisanja na naša vprašanja ni odzvala. V preteklosti pa je vodstvo agencije na podobne očitke že odgovarjalo, da je za Slovenijo recenzente težko pridobiti, da so ti pri svojem delu samostojni in da si agencija ves čas prizadeva izboljšati postopek.
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so sporočili, da »so postopki evalvacij (recenzij, op. p.) eden najpomembnejših elementov sistema«. Poudarili so, da je treba v ocenjevalne postopke vgraditi elemente odprte znanosti, »ki se odmikajo od kvantificiranja raziskovalnih dosežkov in temeljijo na presoji konkretnih rezultatov«. Od ARRS pričakujejo, da bo postopke dopolnjevala, da bodo primerljivi s postopki v drugih članicah EU. Agencija je sicer pri tem avtonomna, so pojasnili. Na ministrstvu se strinjajo s pričakovanjem znanstvenikov, da bo treba delovanje sistema vrednotenja znanstvenih projektov analizirati. »MIZŠ bo pri aktivnostih dograjevanja evalvacijskih postopkov sodelovalo, vendar pa je to področje, kjer mora raziskovalna sfera z aktivnim sodelovanjem sooblikovati sistem ocenjevanja,« so pozvali znanstvenike k aktivni soudeležbi.
