Ustavno sodišče je presodilo, da je določba sodniške zakonodaje, ki sodnikom ob upokojitvi določa prenehanje sodniške službe, ne pa tudi sodniške funkcije, v nasprotju z ustavo. Odločitev ustavnih sodnikov postavlja pod vprašaj tudi aktualno sestavo sodniške komisije za etiko in integriteto, v kateri sta trenutno dva upokojena sodnika.
Reaktivacija sodnikov ni več potrebna
Ustavni sodniki so konec marca v zahtevi za oceno ustavnosti, ki jo je vložil sodni svet, presodili, da je zakon o sodniški službi v drugem odstavku 74. člena v nasprotju z ustavo, saj vzpostavlja stanje, po katerem sodniku v primeru upokojitve sodniška funkcija ne preneha. »Konec trajanja sodniške funkcije mora pomeniti tudi konec opravljanja sodniške službe. Ker je trajanje sodniške funkcije po ustavi časovno omejeno do določene starostne meje (če se sodnik pred tem sam ne upokoji, op. p.), je z istim trenutkom omejeno tudi trajanje sodniške službe. Sodniška funkcija torej ni dosmrtna v smislu, da bi v primeru sodnikove upokojitve še vedno trajala,« so zapisali ustavni sodniki in državnemu zboru naložili, naj protiustavnost odpravi v šestih mesecih.
Hkrati pa so sami nemudoma razveljavili 76.a člen istega zakona, ki je omogočal, da se upokojeni sodniki lahko vrnejo na sodišče in pomagajo pri odpravi sodnih zaostankov, opravljajo službeni nadzor sodnikov, sodelujejo pri nalogah sodne uprave ali vodijo službo za nadzor organizacije poslovanja sodišč.
Na pravosodnem ministrstvu so pojasnili, da možnost reaktivacije upokojenih sodnikov niti ni več potrebna, saj sodni zaostanki, ki so se reševali tudi s pomočjo upokojenih sodnikov, že od leta 2016 niso več sistemski problem. Glede prenehanja sodniške službe in funkcije pa pripravljajo novo zakonsko rešitev, ki bo vsebovala enoten sistem prenehanja sodniške funkcije.
Etična komisija v zagati
Sodba ustavnega sodišča je odprla tudi vprašanje, ali je sestava komisije za etiko in integriteto, ki deluje znotraj sodnega sveta, sploh še primerna. Trenutno sta namreč v petčlanski komisiji dva ugledna upokojena vrhovna sodnika, Janez Vlaj in Franc Testen, ki je bil v preteklosti tudi predsednik vrhovnega sodišča.
Zakon o sodnem svetu določa, da je v komisiji pet sodnikov. Ker sodnikom po aktualni zakonodaji, ki jo je ustavno sodišče razglasilo za protiustavno, ob upokojitvi preneha zgolj sodniška služba, ne pa tudi sodniška funkcija, so lahko bili v komisijo imenovani tudi upokojeni sodniki. Na sodnem svetu so nam pojasnili, da so se z odločbo ustavnega sodišča že seznanili. »Izpostaviti je treba, da je ustavno sodišče s predmetno odločbo naložilo državnemu zboru, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v šestih mesecih po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, načina izvrševanja svoje odločbe do odprave ugotovljene protiustavnosti pa ni določilo. Glede na navedeno sodni svet še ni sprejel posebnega stališča ali kakšne odločitve v zvezi z aktualno sestavo komisije za etiko in integriteto, ki jo sestavljata tudi dva upokojena sodnika,« nam je pojasnil generalni sekretar sodnega sveta Domen Horvat in dodal, da bo komisija za etiko in integriteto sodbo ustavnega sodišča sama obravnavala na prihodnji seji.
Stališče, da je trenutna sestava etične komisije sporna, je sicer še pred aktualno sodbo ustavnega sodišča v reviji Pravna praksa z javnostjo delila vrhovna sodnica Barbara Zobec. Po njenem mnenju bi zakonodajo (že prej) morali tolmačiti na način, da so člani etične komisije lahko zgolj sodniki, ki opravljajo sodniško službo – torej aktivni sodniki, ki sodijo.
Vrhovna sodnica je strokovni članek objavila po tem, ko je etična komisija sprejela načelno mnenje, v katerem se je kritično opredelila do ravnanj njenega soproga, prav tako vrhovnega sodnika Jana Zobca. Komisija je sklenila, da je kršil načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter na varovanje ugleda sodstva. Oba upokojena vrhovna sodnika sta se iz odločanja o nekdanjem kolegu sicer izločila.
