Zdravstveni dom Ljubljana so letos zapustili štirje družinski zdravniki in dva pediatra. V dveh od teh primerov sta se zdravnika upokojila. Na novo so letos zaposlili enega pediatra, dva družinska zdravnika in tri specializante družinske medicine. »Letos sta predvideni še dve dodatni zaposlitvi zdravnikov iz tujine na področju družinske medicine in pediatrije,« so nam sporočili iz zdravstvenega doma.

Prostih družinskih zdravnikov in pediatrov, ki bi še sprejemali nove paciente, v tem zdravstvenem zavodu ni. V zdravstvenem domu so zatrdili, da aktivno in tudi v tujini iščejo dodatni kader, prav tako druge rešitve za izboljšanje dostopnosti. »Naš dolgoročni cilj je vsem pacientom brez izbranega zdravnika zagotoviti dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo,« so zapisali. Mladi zdravniki se po končani specializaciji pogosteje odločajo za delo v bolnišnicah, ugotavljajo.

Raje v bolnišnico

Veliko pediatrov, ki so specializacijo opravljali za Zdravstveni dom Ljubljana, pozneje dobi zaposlitev na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Čeprav so formalno »dodeljeni« ljubljanskemu zdravstvenemu domu, ima tretjina vseh tamkajšnjih specializantov pediatrije že na začetku izbranega glavnega mentorja na pediatrični kliniki, so omenili v zdravstvenem domu. Izbira, kje se bo posamezni zdravnik zaposlil, je na koncu prosta. »Po nekaterih podatkih je na pediatrični kliniki zaposlenih 112 pediatrov in imajo 169 postelj, kar pomeni, da je delo veliko lažje kot v ambulantah na primarnem nivoju,« dodajajo v zdravstvenem domu. Na manjše zanimanje za delo v osnovnem zdravstvu skušajo odgovoriti z vključevanjem študentov medicine v delo v zdravstvenem domu.

Odločevalci so že pred časom prepoznali težave družinske medicine, v njihovo reševanje je bilo usmerjenih že več ukrepov. V primeru primarne pediatrije se to ni zgodilo.

Denis Baš, pediater

S pogoji za strokovni razvoj bi lahko zdravnike dolgoročno pritegnili v osnovno zdravstvo, so ocenili. Sicer pa so vse izvajalce v ljubljanski regiji že pozvali k sodelovanju v neprekinjenem zdravstvenem varstvu, so sporočili iz zavoda, ki ga vodi Antonija Poplas Susič. Spomnimo, ljubljanski župan Zoran Janković je ta teden po soglasju mestnega sveta za izplačilo redne delovne uspešnosti vodstvu zdravstvenega doma izpostavil tudi obveznosti ljubljanske primarne pediatrije pri dežurstvih.

Za otroke je treba poskrbeti

Tudi potrebe po bolnišničnih pediatrih so se v zadnjih letih povečevale. Zdravljenja postajajo vse uspešnejša in tudi vse bolj kompleksna, je poudaril Denis Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Seveda je treba pregledati tudi mrežo, je ocenil, obenem pa se je smiselno usmeriti v ustvarjanje boljših pogoje za delo v pediatričnih ambulantah v osnovnem zdravstvu. »Odločevalci so že pred časom prepoznali težave družinske medicine, v njihovo reševanje je bilo usmerjenih že več ukrepov. V primeru primarne pediatrije se to ni zgodilo,« je opozoril Baš.

Razmere v Ljubljani in nekaterih okoliških krajih, kjer so prav tako brez prostih ambulant, so sicer povezane z dolgotrajnimi kadrovskimi zagatami. Nanje so v pediatriji opozarjali že dolgo, je izpostavil sogovornik. Z upokojevanjem v prihodnjih letih se lahko težave še povečajo, je posvaril, po vsakem nenadomeščenem odhodu pa je obstoječe osebje dodatno obremenjeno. V Ljubljani so obremenitve po besedah Baša povezane tudi z delom v pediatrični nujni pomoči in nalogami pri preventivi, ki so odraz velikega števila šol v glavnem mestu.

V trenutni situaciji, ko so v celoti zasedene ambulante v Ljubljani in mnogih bližnjih krajih, so po oceni sogovornika smotrne kratkoročne rešitve po vzoru ambulant za odrasle prebivalce brez osebnega zdravnika. Razmišljati pa je treba tudi o srednjeročnih in dolgoročnih spremembah, je opozoril. Pomembno vlogo pri izboljševanju razmer lahko ima, če bo nanje opozarjal odločevalce, tudi ljubljanski zdravstveni dom, je ocenil Baš.

Na ministrstvu za zdravje so izpostavili, da so že sprejeli vrsto ukrepov za razreševanje kadrovskih težav v zdravstvu. Premik na bolje si obetajo od prenove plačnega sistema in uvedbe dodatnega vira za izplačilo delovne uspešnosti, ki nastane zaradi večjega obsega opravljenih storitev. O uvedbi ambulant za otroke brez zdravnika pa za zdaj ne razmišljajo, so povedali na ministrstvu.

Priporočamo