Čez dva tedna, v ponedeljek, 4. avgusta, bosta minili dve leti od strahovite ujme, ki je prizadela večino slovenskih občin. Od 212 občin jih je škodo na tisti dan prijavilo kar 183. Država je za odpravo posledic ujme do minulega tedna porabila okoli 1,174 milijarde evrov, je povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah, je ocenil, da je obnova približno na 40 odstotkih. »Zakon o obnovi predvideva, da moramo do leta 2028 zaključiti projekte. Smo približno na 40 odstotkih tega časa in dela. Nekateri projekti potekajo hitreje, kot smo pričakovali. Čakajo pa nas še najbolj zahtevna dela na vodotokih in plazovih. To bodo najbolj zahtevni projekti, ki bodo zahtevali tudi več nadzora in revizij. Smo v začetni fazi opozoril, kar se teh investicij tiče, zato bo delo verjetno potekalo tudi po letu 2028,« je komentiral sekretar.
Tudi minister Boštjančič je realistično komentiral, da je ciljno leto 2028 zelo ambiciozen cilj. »Zadana časovnica je zelo optimistična in ambiciozna. Naj samo spomnim, da smo dela za odpravo posledic potresa v Posočju pred 15 leti zaključili šele v mandatu te vlade. Pa je šlo za naravno nesrečo manjšega obsega, kot je ta iz leta 2023,« je še izpostavil minister.
Pol milijarde še nezagotovljenih sredstev
»Delo še ni končano. Glede na obseg nesreče je nemogoče, da bi v dveh letih opravili vsa dela. Glede na potrjene projekte bomo do leta 2028 namenili še skoraj dve milijardi in pol,« je nadaljeval minister. V skladu za obnovo je trenutno še 664 milijonov evrov. Sredstva za sklad sicer država zagotavlja iz treh namenskih virov financiranja – bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga, davka na bilančno vsoto bank in hranilnic ter začasnega zvišanja davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke (z 19 na 22 odstotkov).
Iz teh naslovov bo do leta 2028 zagotovljenih nekaj manj kot dve milijardi evrov. Iz solidarnostnega sklada EU pa je od skupno 428 milijonov evrov ostalo še 38 milijonov evrov neporabljenih sredstev. Preostanek – nekaj manj kot pol milijarde – bo morala država zagotoviti iz proračuna.
Doslej je šlo največ, skoraj četrt milijarde evrov, za sanacijo vodotokov. Po besedah Šefica bo tudi v prihodnje največ sredstev namenjenih prav tem ukrepom. To pomeni, da bo projektov manj, bodo pa obsežnejši in zahtevnejši.
Preveč administracije?
Država je poleg sanacije vodotokov največ sredstev, 218 milijonov evrov, namenila za predplačila občinam, ki so bile najbolj prizadete. Prav iz teh vrst se vrstijo tudi kritike vlade, saj so morale nekatere občine del sredstev vrniti, ker jih niso pravočasno porabile. Občine pri tem s prstom kažejo na preveč administracije in neodzivnost Državne tehnične pisarne. »Država se je odločila občinam pobrati denar iz predplačila za sanacijo, ki ni bil porabljen. Sredstva pa niso ostala neporabljena po naši krivdi, ampak zaradi dolgotrajnega potrjevanja projektov v Državni tehnični pisarni. Iz našega proračuna bosta tako šla dva milijona evrov,« je povedal župan občine Medvode Nejc Smole v intervjuju v zadnji številki občinskega glasila Sotočje.
Boštjančič očitke občin zavrača in odgovornost za vračanje sredstev zvrača na občine: »Nekateri projekti so bili slabo pripravljeni ali pa so se občine tega lotile na napačen način in projekti niso bili v skladu z zahtevami službe za obnovo. Marsikdaj je to problem manjših občin in s tem povezane manjše sposobnosti za kvalitetno pripravo projektov,« je sicer na splošno komentiral minister. Dodal je, da so v zadnjih letih slišali več kritik kot pohval občinskih sanacijskih ukrepov. »Občine bi seveda raje videle, da jim sredstva država da, potem pa ne sprašuje, kako so jih porabile. Izkušnje s porabo so bile različne, tudi negativne. Vidik vlade pa je ta, da se poravnajo samo tisti računi, ki imajo ustrezno podlago,« je bil jasen minister.
Strukturne rešitve
»Poplave so opomnik, da moramo poslušati stroko in ne graditi na neprimernih območjih. To pa je stvar prostorskih aktov, ki so v domeni občin. Bolje smo pripravljeni kot pred dvema letoma, težko pa rečem, da smo pripravljeni na vse možne scenarije. Nihče ne ve, kaj nas še čaka. Sem pa vesel, da se znotraj vlade čuti resnost glede tega vprašanja,« je minister odgovoril na vprašanje, ali je ta izkušnja prinesla tudi kakšen strukturni napredek v državnem aparatu.
Šefic pa je izrazil upanje, da bi pozitivne izkušnje iz sanacije in obnove vgradili v prihodnjo novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. »Pri pripravi zakona bomo poskušali vse te pozitivne izkušnje skoncentrirati in pripraviti zakon, ki bo dobra podlaga za vse naslednje situacije, v katerih bi se morebiti znašli,« je zaključil sekretar.
