Število samooskrbnih sončnih elektrarn se je lani glede na leto prej skoraj podvojilo, kažejo neuradni podatki agencije za energijo. Leta 2020 smo imeli v Sloveniji dobrih 8600 samooskrbnih sončnih elektrarn, lani se je njihovo število povečalo na dobrih 14.800. Ob tem velja poudariti, da jih je bilo še leta 2016 pičlih 131. V petih letih se je torej njihovo število več kot postoterilo.
V Združenju slovenske fotovoltaike nad takšno rastjo niso presenečeni. »Povečanje zanimanja opažamo že leta. Zdaj je ljudi očitno še dodatno zdramilo enormno povišanje računov za elektriko, ki smo mu priča z novim letom. Zaradi višjih cen elektrike se sončna elektrarna seveda še bolj splača,« pravi predsednik združenja Primož Tručl.
O dodatnem naraščanju zanimanja za samooskrbno sončno elektrarno v letošnjem letu priča tudi izjemen porast števila vlog na poziv Eko sklada za samooskrbo z električno energijo. Lani so na Eko skladu v celotnem letu prejeli 8000 vlog, letos so jih več kot 8000 prejeli samo do marca. Poziv, ki prijaviteljem prinaša subvencijo za vgradnjo sončne elektrarne, so zaradi porabe razpoložljivih sredstev tako zaprli že po slabih štirih mesecih, novega razpisa pa kljub obljubam infrastrukturnega ministrstva še ni na vidiku.
V času energetske krize smo torej v Sloveniji ostali brez subvencij Eko sklada za samooskrbo. Poleg tega je, kot smo poročali včeraj, naše elektrodistribucijsko omrežje prešibko, da bi preneslo večje število samooskrbnih sončnih elektrarn. »Globalni megatrendi govorijo o tem, da se energija sonca ceni, torej večina prehaja na obnovljive vire energije. Povečano povpraševanje je bilo torej tudi pri nas, ne glede vojno v Ukrajini, pričakovano. Ne vem, zakaj smo pri nas na tem področju zaspali. To kaže na nepripravljenost in neodgovornost; kaže, da odločevalci ne sledijo trendom in jih ne znajo napovedati,« je poudaril strokovni sodelavec okoljske organizacije Focus Tomislav Tkalec.
Nov obračun omrežnine
Na povečano zanimanje gospodinjstev za samooskrbo s sončno energijo je sicer po njegovem vplivalo več dejavnikov. Poleg energetske krize in globalnih trendov prehoda na obnovljive vire tudi sprememba pravil pri samooskrbi iz obnovljivih virov energije. Vlada je namreč prav te dni izdala uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki prinaša nov obračun omrežnine in dajatev ter ukinja koncept netiranja prevzetih in oddanih količin v omrežje za naprave, ki vstopijo v sistem samooskrbe v letu 2024.
Kaj se spreminja? V Sloveniji je sistem neto meritev (net metering) v osnovi zastavljen tako, da gospodinjstva in manjša podjetja preko svojih (sončnih) elektrarn pridobivajo elektriko za lastne potrebe, presežke pa oddajajo v omrežje. Kadar sami ne pridelajo dovolj elektrike, elektriko jemljejo iz omrežja. Distributer enkrat na leto napravi obračun porabljene in oddane elektrike in uporabniku zaračuna morebitno večjo porabo od proizvedene energije, medtem ko odvečno energijo dobi zastonj. Za morebitno večjo porabo mora uporabnik plačati tudi omrežnino.
Po decembru 2023 takšna kompenzacija ne bo več mogoča. »V novi evropski direktivi je vpisano pravilo, da mora biti plačevanje oziroma zaračunavanje omrežnine nediskriminatorno ne glede na to, ali je uporabnik vključen v net metering oziroma samooskrbno shemo. S prenosom te direktive bo torej potrebno omrežnino plačati za vso elektriko, ki jo uporabnik prevzame iz distribucijskega omrežja,« je pojasnil Tkalec in dodal, da s končnim besedilom uredbe sicer še ni seznanjen, upa pa, da bo vlada zaradi manj ugodnih pogojev pri plačevanju omrežnine povečala subvencije za investicije v samooskrbo. »Nov obračun omrežnine načeloma precej pokvari finančno sliko. Omrežnina je vredna skoraj toliko kot sama električna energija,« je opozoril.
Maček v žaklju
Tručl medtem poudarja, da vprašanje višine omrežnine po novem sistemu še vedno ostaja odprto. »O tem, kakšne naj bodo omrežninske tarife, kolikor mi je znano, še vedno poteka strokovna razprava. Predvidenih je več tarif glede na različne parametre,« je dejal. Dokler omrežninske tarife ne bodo znane, pa po njegovih besedah tudi ni mogoče zanesljivo oceniti, v kolikšni meri se bodo investicije v samooskrbne sončne elektrarne še splačale. »Lahko bi rekli, da je situacija zdaj malo zavajajoča. Dokler ljudje ne bodo vedeli, koliko bodo plačevali za omrežnino, zadeva spominja na kupovanje mačka v žaklju,« je dejal Tručl in dodal, da pa bodo lahko tisti, ki bodo v sistem vstopili do konca leta 2023, obračunavanje po trenutnem sistemu ohranili tudi po izteku tega obdobja. Prav to je seveda dodaten razlog za trenutno gnečo pri vlogah za subvencije za sončne elektrarne.
Spremembe se po besedah Tručla sicer obetajo tudi pri brezplačnem oddajanju presežkov v omrežje. Trgovec naj bi namreč po novem malemu proizvajalcu za oddan presežek v omrežje plačal. Ker kompenzacije med primanjkljajem in presežkom po novem več ne bo, pa bodo imetniki samooskrbnih sončnih elektrarn motivirani tudi za maksimizacijo lastne porabe. »Po decembru 2023 bodo morali vsi mali proizvajalci skrbeti za to, da trošijo čim več svoje energije. To lahko dosežejo recimo z investicijo v sončno elektrarno z baterijskim sistemom, ki jim omogoča, da energijo, ki so jo na primer čez dan pridobili iz sonca, porabljajo zvečer,« je dejal Tručl.
