Zakonska podlaga in denar za moderen sistem obveščanja prebivalcev pred naravnimi in drugimi nesrečami sta zagotovljena, ministrstvo za digitalno preobrazbo pa že štiri mesece menca z objavo razpisa, ki bo omogočil še zadnji, ključni korak za vzpostavitev tega sistema.
Vse kaže, da bo minilo še eno poletje, v katerem lahko spet pričakujemo vremenske ujme, ko v Sloveniji ne bo deloval moderen sistem mobilnega obveščanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Čeprav je vlada že pred meseci zagotovila denar za mobilne operaterje, ki bodo omogočili pošiljanje sporočil na mobilne telefone vseh prebivalcev v državi, ministrstvu za digitalno preobrazbo še vedno ni uspelo sestaviti in objaviti razpisa, na katerem se bodo mobilni operaterji potegovali za denar za vzpostavitev sistema. »Javni razpis bo objavljen predvidoma aprila,« so sporočili z ministrstva za digitalno preobrazbo. »Računamo na to, da bi sistem lahko deloval že do konca leta 2024,« so pripisali.
Še nekaj mesecev bo tako Agencija za okolje o prihajajočih ujmah, nevihtah in poplavah prebivalce tudi v dobi mobilnih telefonov, pametnih ur in tablic obveščala prek klasičnih medijev: radijskih obvestil, opozoril na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Marsikdo, ki mu je tako opozorilo namenjeno, ga lahko kaj hitro spregleda. Slovenijo na tem področju po levi in desni prehitevajo celo balkanske države: državljani Srbije so ob izginotju deklice Danke na svoje telefone prejeli prvo sporočilo, ki ga je generiral njihov sistem obveščanja amber alert. Ne samo v Srbiji – sistem celičnega oddajanja (tako imenovani cell broadcast) trenutno deluje v skoraj vseh državah članicah EU. Navsezadnje je Evropska unija že leta 2018 izdala direktivo, ki vsem njenim državam članicam nalaga uvedbo sistemov javnega opozarjanja do junija 2022 za boljšo zaščito državljanov, obiskovalcev in turistov med naravnimi nesrečami in v kriznih razmerah.
Denar je, razpisa pa ne
Zastarelosti slovenskega sistema obveščanja pred naravnimi in drugimi nesrečami so se odgovorni docela zavedali najkasneje pred dvema letoma: tedaj so na upravi za zaščito in reševanje oziroma na obrambnem ministrstvu (pod okrilje katerega spada omenjena uprava) podpisali pogodbo s špansko družbo Genasys, ki je ustvarila platformo za pošiljanje opozorilnih sporočil in aplikacijo, programsko opremo in izobrazila uslužbence. Za vse to je ministrstvo plačalo 89.000 evrov (brez DDV, 108.580 evrov z DDV). Že pripravljena platforma poleg pošiljanja SMS-sporočil in celičnega oddajanja omogoča tudi pošiljanje obvestil na elektronske table (denimo nad avtocestami, op. a.), radio, televizijo in družbena omrežja. Čeprav je platforma že lep čas pripravljena, pa še vedno ne deluje. Pri vzpostavljanju sistema obveščanja morajo namreč kot ključni člen sodelovati mobilni operaterji. Ti omogočijo, da sporočila, ki jih platforma ustvari, dosežejo prebivalce.
Vlada je tako decembra sprejela uredbo o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja in alarmiranja prek javnih mobilnih omrežij, s katero je zagotovila še zadnjo normativno podlago za implementacijo sistema v praksi. Uredba določa obveznosti operaterjev in zagotavlja denar zanje. Za dokončno delovanje storitve, ki je v javnem interesu vseh državljanov, je vlada zagotovila 5,2 milijona evrov (vzpostavitev sistema bo financirana iz kohezijskih sredstev, gre za 3,5 milijona evrov, denar za vzdrževanje, 340.000 evrov letno v naslednjih petih letih, pa je zagotovljen iz državnega proračuna).
Čakajoč na ministrstvo
Ministrstvo za digitalno preobrazbo bi tako moralo le še objaviti razpis, na katerega se bodo lahko prijavili mobilni operaterji. »Osnutek razpisne dokumentacije za razpis za financiranje vzpostavitve, vzdrževanja in upravljanja sistema javnega obveščanja in alarmiranja s posredovanjem opozorilnih obvestil je pripravljen,« so zapisali na omenjenem ministrstvu. Zakaj še ni objavljen, niso pojasnili, so pa pripisali, da morajo opraviti »še neformalno informiranje deležnikov, informiranje uprave za zaščito in reševanje ter potrditev javnega razpisa na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.« Toda prav na upravi - tudi tam že nestrpno čakajo, da bo sistem končno deloval - so del teh obveznosti že opravili, in to pred meseci. Iz ministrstva za obrambo so namreč sporočili, da so se na upravi za zaščito in reševanje že januarja »sestali s sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije in uskladili vsebinske zahteve za pošiljanje opozorilnih obvestil«. Tudi oni čakajo samo še na razpis. »Po objavi razpisa ministrstva za digitalno preobrazbo in izvedbi potrebnih infrastrukturnih nalog s strani izbranega operaterja, bodo lahko z naše strani stekli postopki za pričetek javnega objavljanja opozorilnih obvestil,« so zapisali. »Točnega datuma vam žal ne moremo dati, saj smo odvisni od razpisa ministrstva in izvedbe operaterjev«.
Ko bo sistem končno vzpostavljen, bodo opozorila pred neurji in nesrečami na svoje mobilne telefone in druge pametne naprave prejeli vsi, ki bodo v nekem trenutku na ogroženem območju, tudi gostujoči uporabniki. Sistem ni namenjen le obveščanju o izrednih vremenskih dogodkih, temveč tudi o drugih nesrečah, kot so recimo množične prometne nesreče na avtocesti.
