Po besedah poslanke Svobode Lucije Tacer je bil zakon v zadnjih dneh bistveno izboljšan. Na prejšnji seji odbora namreč o zakonu niso glasovali, saj so želeli dodatno uskladiti dopolnila. Po opravljeni razpravi so predlagatelji vložili sveženj dopolnil oziroma amandmajev, za katere Tacer meni, da ustrezno odgovarjajo na ključne pomisleke strokovne javnosti in politike. Kljub temu, da zakon po njeni oceni še vedno ni idealen, predstavlja pomemben korak naprej.
Pet ključnih novosti
»Popravljen« zakon sedaj med drugim določa, da psihoterapevtsko dejavnost lahko opravljajo le osebe s pridobljeno izobrazbo iz psihološke, pedagoške, socialne ali zdravstvene smeri na najmanj osmi ravni – torej magistrski -, ob tem pa morajo opraviti tudi obsežna dodatna usposabljanja. Nadalje dopolnila določajo, da bo merila in standarde kakovosti psihoterapevtskih pristopov postavljal minister na podlagi mednarodnih praks in metodologij. Pomembna novost je tudi zapisano načelo, da »psihoterapevt ne sme vnašati svojih osebnih, ideoloških, političnih ali verskih prepričanj v terapevtsko delo.« Kot je dejala Tacer, je to določba, ki se jo ponavadi vpelje kodeks, a so v tem primeru ocenili, da »obstaja zadostno tveganje in da je na področju, ki toliko časa ni bilo urejeno, smiselno to na začetku zapisati«.
Kritičnim odzivom pedagoške stroke so prisluhnili z določbo, da se psihoterapevtske dejavnosti lahko izvajajo v prostorih vzgojno-izobraževalnih zavodov le, če so vključene v javno zdravstveno mrežo. Zbornica psihoterapevtov, ki bo podeljevala licence, bo imela status osebe javnega prava, kar pomeni, da bo podvržena enakemu nadzoru kot drugi proračunski porabniki.
Brez glasu proti
Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je dejal, da gre za »predlog zakona, s katerim lahko vsi živimo«. Po njegovih besedah trenutno na tem področju vlada popoln kaos, saj psihoterapijo lahko izvaja praktično kdorkoli, ne glede na izobrazbo ali usposobljenost. Zakon torej prinaša nadzor in sistem licenciranja.
Podporo zakonu je napovedala tudi poslanka SD Bojana Muršič, ki pa je priznala, da gre za eno težjih odločitev tega mandata. Opozorila je, da so potrebe po obravnavi na področju duševnega zdravja izjemno velike, trenutno stanje pa nevzdržno. Tudi novi klinični psihologi, ki prihajajo v sistem, in centri za duševno zdravje ne bodo mogli zadostiti vsem potrebam, zato vidi zakon kot korak v pravo smer.
Kljub podpori poslancev in soglasnem sprejetju na odboru DZ za zdravstvo, zakon ostaja predmet ostrih razprav med strokovnimi skupinami. Zdravstvena stroka, predvsem klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, je do zakona izjemno kritična. Meni, da predvideva prenizke kriterije za vstop v zdravstvo in da ogroža kakovost terapevtske obravnave. Na drugi strani pa psihoterapevtska združenja zakon pozdravljajo kot prvi resen poskus ureditve področja in pomemben korak k večji dostopnosti psihoterapije v Sloveniji. Predlog zdaj čaka nadaljnja obravnava na plenarni seji državnega zbora, kjer bo razprava, sodeč po dosedanjih odzivih, še naprej razgreta.
