S prvim aprilom se je predsedniku uprave Slovenskega državnega holdinga Žigi Debeljaku plača povišala z 12.800 na 18.500 evrov, članu uprave Janezu Tomšiču pa z 11.500 na 16.500 evrov. Po kritikah javnosti in politike sta se povišanju (tudi za nazaj) odpovedala. Svojo odločitev sta utemeljila s tem, da si ne želita, da bi dvig plač negativno vplival na uspešnost socialnega dialoga o plačah v javnem sektorju.
Ravno to je bil eden od temeljnih očitkov koalicijske stranke SD, potem ko je povišanje plač razkril časnik Finance. SD je vlado pozvala, naj ukrene vse potrebno, da se tako ekscesni dohodki vodstva SDH nemudoma omejijo, zahteva odgovornost članov nadzornega sveta, ki so odobrili tako povišanje, in pred povišanjem nagrad pripravi nove strategije upravljanja državnega premoženja.
Kot je povedal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec, v Levici menijo, »da je neprimerno, da si v času draginje najbolje plačani še dodatno dvigujejo plače. Prav tako menimo, da ima uprava SDH glede tega preveliko avtonomijo, sploh v primerjavi z javnim sektorjem, ki se že eno leto pogaja za boljše plače.«
Kaj meni o povišanju plač upravi SDH, smo vprašali tudi premierja Goloba, vendar od njega odgovora na to vprašanje, tako kot na več drugih, nismo prejeli. Zanimalo nas je, ali se strinja s tem, da člani uprave SDH dobivajo bistveno višje plače od predsednika vlade. Zanimalo nas je tudi, ali se strinja z mnenjem, ki so ga o svoji organizaciji navedli v SDH, in sicer da je vlada organ »s specifičnim, strokovno raznovrstnim, večnivojskim delovanjem, ki ima upravljalske pristojnosti v pomembnem delu slovenskega gospodarstva«. Če se s tem strinja, nas je zanimalo, kaj to pomeni za politiko plač članov vlade in kakšno naj bo razmerje med plačami članov vlade in članov uprave SDH.
Potem ko smo na premierja Goloba naslovili novinarska vprašanja, so nam iz Urada vlade RS za komuniciranje pojasnili, da bomo odgovore prejeli od ministrstva za finance. Tam so nam sporočili, da je tudi v tujini podobna praksa – da imajo predsedniki uprav največjih podjetij višje plače kot najvišji politični predstavniki: »Ne moremo preprosto postaviti enačaja med plačami in pomembnostjo funkcije glede na višino plače. Gre za dva popolnoma različna sistema, ki imata vsak svoj, različen namen, zato so razlike tudi v plačilu. Če želimo na mesta v gospodarstvu dobiti profil ljudi z največ znanja in izkušnjami, to posledično pomeni tudi ustrezno plačilo. Zavedati se moramo, da je tudi Slovenija del EU, prostega pretoka ljudi in podvržena konkurenci na trgu kadrov.«
Na seje vabljeni politiki
Po pojasnilih nadzornega sveta SDH, ki mu predseduje Karmen Dietner, je pri veljavnem sistemu upravljanja državnega premoženja, ki je skladen s smernicami OECD, zagotovljena ločenost nadzorne in vodstvene funkcije SDH od političnih odločevalcev, z namenom zagotavljanja neodvisnosti upravljanja državnega premoženja. »V skladu z zakonom o SDH so na vse seje nadzornega sveta vabljeni tudi predstavniki ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstva za finance in komisije za nadzor javnih financ,« so dodali na SDH. Kdo od predstavnikov omenjenih je bil na seji nadzornega sveta, na kateri so odločali o povišanju plač, na SDH niso razkrili, »ker informacija o prisotnostih na sejah nadzornega sveta ni javna«.
Po pripojitvi DUTB k SDH se je dejavnost slednjega pomembno povečala in spremenila. SDH izvaja dve novi dejavnosti – upravljanje terjatev in nepremičnin, odgovoren je tudi za sedemkrat več naložbenih primerov in ima več kot podvojeno število zaposlenih, so povedali nadzorniki SDH. Poudarili so, da so pri oblikovanju politike prejemkov opravili poglobljeno analizo rasti plač v državi in družbi SDH v zadnjih desetih letih ter izvedli primerjavo plač uprave SDH s sorodnimi družbami: »Po skrbnem pregledu in primerjavi stanja v primerljivih družbah smo ugotovili, da so bili prejemki uprave SDH pomembno nižji od prejemkov uprav primerljivih družb, tudi v primerjavi s prejemki uprav družb s kapitalsko naložbo države. Analiza je pokazala, da je povprečna bruto mesečna fiksna plača predsednika uprave desetih največjih družb s kapitalsko naložbo države proti koncu leta 2022 znašala približno 23.000 evrov,« so dejali na SDH. Analize, iz katere bi bilo razvidno, katere primerljive družbe so bile vključene pri primerjavi plač, na SDH niso hoteli posredovati, češ da gre za gradivo nadzornega sveta, ki je poslovna skrivnost.
Podjetja, vključena v analizo
Po ugotovitvah časnika Finance je bilo med desetimi podjetji, ki so jih nadzorniki vzeli za zgled, tudi precej takšnih, v katerih država nima večinskega deleža (Krka, NLB), s čimer vpliv SDH med lastniki ni večinski, plače vodilnih pa niso omejene z določili tako imenovanega Lahovnikovega zakona. Kot so povedali v SDH, so bile tudi ob povišanju plač upravi te še vedno manjše od maksimalnega mnogokratnika povprečne plače, ki ga predpisuje Lahovnikov zakon.
Tednik Mladina je včeraj poročal, da nadzorniki plače niso povečali le upravi paradržavnega sklada, temveč tudi drugim menedžerjem, za 5 do 13 odstotkov, in članom nadzornih svetov državnih podjetij. Prejeli so še številne druge, nove in večje bonitete, kot so hitrejše usklajevanje dohodkov z inflacijo, pravica do dražjih službenih avtomobilov in podobno. Po pojasnilih SDH sprememba ne pomeni nikakršnih samodejnih dvigov prejemkov ali bonitet članov organov vodenja in nadzora. Določeno je le maksimalno dovoljeno fiksno in variabilno plačilo, odpravnine članov vodenja ter maksimalno nadomestilo sejnine članov organov nadzora. »S temi priporočili smo prvič po letu 2011 prilagodili zgornje meje prejemkov,« so povedali na SDH.
