Koncesionarjem, ki delujejo kot samostojni podjetniki ali zasebni zdravstveni delavci, razlike med prihodki in odhodki očitno ne bo treba porabiti za opravljanje zdravstvene dejavnosti oziroma njen razvoj. Ministrstvo za zdravje je predvidelo tudi, kako razmejiti prihodke na račun javne zdravstvene službe in tržne dejavnosti. Koncesionarji bodo morali oblikovati ločena poslovnoizidna mesta za vsako vrsto zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti, ki so predmet koncesije, in za tržno dejavnost.
Kako bodo razmejevali?
Koncesionar, ki je gospodarska družba, gospodarsko interesno združenje ali zadruga, bo dobiček na račun opravljanja javne zdravstvene službe po obdavčitvi razporedil na kapital družbe, je predvidel predlog. V času trajanja koncesijskega razmerja tovrstnega dobička ne bo mogoče izplačati. Pri odločanju o razporejanju dobička, ki je nastal pri opravljanju tržne dejavnosti, tovrstnih omejitev ne bo.
Poslovni izid – gre za razliko med prihodki in odhodki – koncesionarja, ki je podjetnik ali zasebni zdravstveni delavec, na drugi strani šteje za njegov dohodek. Z njim bo lahko koncesionar prosto razpolagal, je predvidel predlog. Predlog podrobneje določa tudi, kako je z razmejevanjem prihodkov in odhodkov v primeru javnih zavodov.
Letos sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti je k nepridobitnosti, kadar gre za koncesijsko dejavnost, zavezala tudi zasebnike. Presežke, ki se naberejo na račun javne zdravstvene službe, bo lahko koncesionar porabil za naložbe v prostore in opremo, za usposabljanje in izpopolnjevanje, za plače zaposlenih ali za tekoče stroške poslovanja. Spomnimo, da so se po letošnjem sprejemu novele zakona o zdravstveni dejavnosti pojavljale zelo različne interpretacije novosti. Del zobozdravnikov je tako ocenjeval, da jih bo novela spravila ob dohodke.
Zadnja beseda ustavnega sodišča
Iz objave na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije je razvidno, da je ministrstvo za zdravje zbornica že pred objavo predloga podzakonskega akta zaprosila za mnenje, kako naj ravnajo koncesionarji – še zlasti tisti, ki delujejo kot samozaposlene fizične osebe. Ministrstvo za zdravje je zbornici prejšnji mesec sporočilo, da obveznosti glede nepridobitnosti ne zajemajo poslovnega izida samostojnega podjetnika posameznika. Poudarilo je tudi, da bodo spremenjena pravila glede evidentiranja prihodkov in odhodkov ter porabe dobičkov veljala od začetka naslednjega leta. Ministrstvo je sicer pripomnilo, da ta pojasnila niso pravno zavezujoča in da ne predstavljajo dokončne ali konkretne razlage posameznih določb spremenjene zakonodaje.
V zdravniški zbornici so, kot smo že poročali, skupaj s Strokovnim združenjem zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in nekaterimi izvajalci zdravljenj maja vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti. V njej med drugim oporekajo tudi obvezni nepridobitnosti pri koncesijski dejavnosti. Ustavno sodišče je v preteklosti del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je omejeval razporejanje presežkov za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, razveljavilo, takšno stališče je imelo kasneje tudi v primeru zasebnih lekarn. Nepridobitnost je v zadnjih zakonskih spremembah pristala s koalicijskim dopolnilom. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in finančni minister Klemen Boštjančič sta poslance tik pred sprejemanjem nove zakonodaje pozivala k ponovnemu premisleku o omenjenem določilu, a je ostalo tudi v končni različici.
