Ponoči bodo krško nuklearko po 513 dneh neprekinjenega obratovanja izključili iz elektroenergetskega omrežja zaradi rednega remonta, ki bo trajal predvidoma do 2. novembra. Kot je dejal predsednik uprave NEK Stane Rožman, gre za zadnji remont v prvotno predvidenem 40-letnem obratovalnem obdobju nuklearke. Tako prehajajo v nadaljnjih dvajset let podaljšanega obratovanja na podlagi odločitev lastnikov, organov družbe ter posodobitev in investicij v zadnjih desetih letih. »Manjka le še pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki ga pričakujemo do konca leta,« je dejal Rožman.
S posodobitvami NEK
povečuje proizvodnjo
Tretjič v svoji zgodovini je nuklearka obratovala več kot 500 dni brez prekinitve. Ob tokratnem remontu bodo izvedli skoraj 45.000 opravil. Med drugim bodo zamenjali 56 oziroma polovico gorivnih elementov, opravili preventivno vzdrževanje tehnološke opreme in sistemov, preverili vso varnostno opremo in izvedli načrtovane investicije, denimo zamenjavo še zadnjega sklopa visokotlačne turbine, s katerimi bodo zmogljivost elektrarne dvignili za 10 MW, kar letno pomeni do 100 gigavatnih ur (GWh) večjo proizvodnjo elektrike. Prihodnje leto naj bi tako nuklearka že presegla proizvodnjo šest teravatov. Poleg vseh zaposlenih v nuklearki bo remontna dela, ocenjena na 90 do 100 milijonov evrov, opravljalo še 1200 zunanjih izvajalcev iz Slovenije in tujine.
Enomesečni izpad zaradi remonta bo krovna družba Gen energija nadomeščala z optimalno proizvodnjo hidroelektrarn in polno razpoložljivostjo termoelektrarne Brestanica. Glede špekuliranj nekaterih medijev, da bi glede na globalne razmere ob remontni ustavitvi nuklearke, ki proizvede približno petino slovenske porabe, lahko v Sloveniji prišlo tudi do redukcij, pa Rožman pravi, da tako skrajnih razmer ni mogoče napovedovati. »Prav je, da se opozarja na zaostrenost razmer glede oskrbe z elektriko. Redukcije nastopijo v zelo ekstremnih in nepričakovanih situacijah. Verjamem pa, da so načrtovalci in trenutna politika zagotovili ukrepe, potrebne za nemoteno oskrbo Slovenije,« je odgovoril Rožman.
Varnostno in tehnološko
na višji ravni kot pred 40 leti
Kot poudarja, je danes jedrska elektrarna v Krškem na mnogo višji tehnološki ravni kot ob samem začetku obratovanja in na mnogo višji varnostni ravni, kar pomeni, da so tveganja manjša in primerljiva z najsodobnejšimi elektrarnami, ki jih gradijo danes. »Značilnost minulega 40-letnega obdobja je tudi dvig letne proizvodnje s 4,5 na 5,6 teravatne ure, kar lahko primerjamo s proizvodnjo osmih hidroelektrarn na spodnji Savi. To smo dosegli z optimizacijo gorivnega cikla, stalnim posodabljanjem opreme in sistemov, optimizacijo delovnih procesov in visoko zavzetostjo zaposlenih,« je dejal Rožman. »Pomembno je tudi, da smo celotno obdobje obratovali brez preseganja okoljskih omejitev, uspešno smo obratovali s polno zmogljivostjo tudi v izjemno ekstremnih okoljskih pogojih, kot denimo letos ob ekstremni suši in izjemno nizkih pretokih Save. Poleg tega smo tudi v mednarodnem okolju dosegli zelo visoko raven z najvišjim ratingom med obratujočimi jedrskimi elektrarnami.« Nuklearka je v vsem tem obdobju v posodobitve vlagala od 20 do 40 milijonov evrov na leto, kar je rezultiralo v današnji visoki zanesljivosti obratovanja. Končala je tudi desetletni program nadgradnje varnosti.
Nuklearka zaključuje gradnjo suhega skladišča izrabljenega goriva; prenos 592 gorivnih elementov naj bi izvedli v prvem četrtletju prihodnjega leta. Zamik pri gradnji odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke pa po Rožmanovih besedah pomeni, da tako Slovenija kot Hrvaška ne bosta izpolnili določb meddržavne pogodbe, torej fizičnega prevzema tovrstnih odpadkov od leta 2023 do 2025. »Tako bo NEK spet tista, ki bo morala ponuditi neke prehodne rešitve, da končno pridemo do trajnega odlagališča v Sloveniji in ustreznega skladišča na Hrvaškem,« je dejal Rožman.
