Predsednik vlade Robert Golob je še pred oblikovanjem vlade potegnil prvo zunanjepolitično potezo. Pridružil se je pobudi francoskega predsednika Emmanuela Macrona o oblikovanju močnega sredinskega oziroma centrističnega kluba v evropski politiki, povezal pa naj bi vse politične stranke, ne zgolj tistih, ki se povezujejo v evropski politični stranki ALDE. Ta v evropskem parlamentu nastopa pod imenom Renew in že povezuje vse liberalne stranke, vključno s poslanci Macronove stranke Preporod. Po naših informacijah Golob pobude še ni podpisal, ampak se je z njo strinjal, kajti v Gibanju Svoboda se morajo o evropski ravni še temeljiteje pogovoriti.
Goloba pričakujejo v ALDE
Na kongresu evropskih liberalcev ALDE v Dublinu, ki se je zaključil v soboto, se je predsednik pomembne politične skupine na evropski ravni Stephane Sejourne (ki je član Macronove stranke) zahvalil slovenskim političnim silam, ki so ustavile vladavino skrajno desne politike v Sloveniji. Na kongresu so bili sicer prisotni tudi člani SAB in LMŠ, ki sta pred leti postali članici tretje najštevilnejše politične skupine, v Sloveniji pa sta, kot je znano, ostali pred parlamentom. A v ALDE že od samega začetka snubijo Gibanje Svoboda v svoje vrste, Sejourne se je na začetku leta tudi na kratko sestal z Urško Klakočar Zupančič, ko je bil na misiji ugotavljanja dejstev glede statusa SMC oziroma Konkretno.
V Gibanju Svoboda po ustanovitvi še niso imeli izdelane evropske vizije, saj so navajali, da tehtajo med ALDE in evropskimi zelenimi, a slednji so pred volitvami podprli stranko Vesna. Evropski liberalci so Svobodo v svoje vrste začeli vabiti kmalu po kongresu, ko so na svoj naslov prejeli prijazno pismo, ki ga je Robertu Golobu poslal sopredsednik evropskih liberalcev Ilhan Kyuchyuk. Po volitvah so ga tudi že povabili na kongres v Dublinu, kjer je bilo celo predvideno, da bi nagovoril udeležence, a se načrti niso uresničili, ker je Golob tiste dni ravno formiral vlado, ministri pa so začeli prevzemati posle. Po naših informacijah Goloba pričakujejo na srečanju predsednikov vlad iz politične skupine evropskih liberalcev, ki bo potekalo pred evropskim vrhom 23. junija v Bruslju. Takrat naj bi sprejeli tudi odločitev o oblikovanju nove centristične politične stranke na evropski ravni. Po običaju se predsedniki vlad in predsedniki držav najprej sestanejo na ravni političnih skupin, nato pa na evropskem vrhu. Kot je znano, imamo v EU tri glavne politične skupine, ELS (Evropska ljudska stranka), Socialni demokrati in socialisti ter evropski liberalci (Renew-ALDE).
Junija združitev Svobode,
LMŠ in SAB
Gibanje Svoboda oziroma predsednik stranke Robert Golob – glede na pozornost v tujih medijih – med liberalci zbuja veliko pozornosti. Specializirani medij za evropsko politiko Politico je poročal, pri tem pa se skliceval na neuradne vire, da zelo računajo na Goloba, da se jim bo pridružil, ker bi s tem dejanjem postali evropski liberalci največja politična skupina. »Naša politična skupina raste in ni nepredstavljivo – če prištejemo še slovenskega premierja Roberta Goloba in bolgarskega predsednika vlade Kirila Petkova – da bi politična družina Renew v bližnji prihodnosti postala največja skupina v evropskem svetu,« so v Politicu navedli izjavo enega od vodilnih politikov ALDE, ki pa je želel ostati anonimen. Glavna zgodba kongresa v Dublinu je bila sicer pridružitev stranke predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega Sluga naroda v ALDE.
V Gibanju Svoboda evropski dimenziji delovanja za zdaj niso posvečali večje pozornosti, ker so se, kot pojasnjuje naš sogovornik, generalni sekretar stranke Matej Arčon, posvečali oblikovanju vlade. Na to temo se bodo v prihodnjih dneh zagotovo sestali, pogovorili in sprejeli nekaj odločitev. Med temi je združitev s strankama LMŠ in SAB, kar je povezano tudi z evropsko dimenzijo. Ti stranki sta že članici ALDE, z vstopom v Gibanje Svoboda pa se članstvo na to stranko ne bo avtomatsko preneslo. Svoboda bo kljub združitvi z LMŠ in SAB morala vložiti prošnjo za včlanitev v skladu s statutom, kar bi se lahko zgodilo kmalu po formalni združitvi. Arčon pojasnjuje, da v Gibanju Svoboda čakajo na odločitve teh dveh strank, ki morata po odločitvah na organih stranke, da se nameravajo združiti s Svobodo, to potrditi še na kongresih. LMŠ naj bi to izpeljala v prihodnjih dneh, SAB čez teden dni, nato pa bi do konca junija formalno odločitev sprejeli še v Gibanju Svoboda. Pred jesenskimi lokalnimi volitvami bi, kot načrtujejo, formalno izpeljali še združitveni kongres vseh levosredinskih strank. Nato naj bi Gibanje Svoboda sprožilo formalni postopek za članstvo v ALDE, formalni vstop pa bi potrdili na kongresu konec letošnjega leta.
