Kolegij predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič se bo sestal v ponedeljek in se skušal dogovoriti o sklicu izredne seje, na kateri bi odločali o imenovanju 15. slovenske vlade. V Gibanju Svoboda si s podporo SD in Levice prizadevajo, da bi izpeljali glasovanje o vladi v celoti že v sredo, 1. junija. Tretji junij, ki se ga je največkrat omenjalo, je bil v strategiji prevzema oblasti določen kot skrajni datum.
Ministri in ministrice
se predstavijo
Poznavalci postopkov v državnem zboru ne pomnijo, da bi katera koli dosedanja politična garnitura tako hitro prevzela vzvode oblasti po volitvah. Pred dvema letoma, ko je desna politična garnitura pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše morala pohiteti zaradi izbruha epidemije novega koronavirusa, so od vložitve liste ministrskih kandidatov do prvega zaslišanja pretekli štirje dnevi, nato pa so vsa zaslišanja izpeljali v treh dneh in na koncu, nemudoma po zadnjem zaslišanju, še glasovanje v vladi. Če se bodo v levosredinski koaliciji držali načrtov, bi lahko porušili rekord v hitrosti imenovanja vlade, ki ga je pred dvema letoma postavil Janez Janša.
Robert Golob je v sredo po potrditvi za mandatarja vložil listo kandidatov za ministre, ki so v javnosti že dobro znani. Prva bosta v soboto dopoldne pred poslance stopila Matjaž Han (gospodarstvo) in Matej Arčon (Slovenci po svetu in v zamejstvu), popoldne jima bodo sledili Aleksander Jevšek (razvoj in kohezijska politika), Emilija Stojmenova Duh (digitalna preobrazba) in Igor Papič (izobraževanje). V ponedeljek se bo predstavilo kar šest ministrskih kandidatov. Najbolj zanimive bodo predstavitve ministrskih kandidatov za finance (Klemen Boštjančič), za zunanjo politiko (Tanja Fajon), za obrambo (Marjan Šarec) in za notranje zadeve (Tatjana Bobnar). V torek se bosta kot zadnja predstavila Danijel Bešič Loredan (zdravje) in Asta Vrečko (kultura). Zaradi jasne večine v državnem zboru ni pričakovati večjih zapletov, zato je povsem realno, da bi lahko novo vlado izvolili že v sredo, 1. junija. Glasovanje o listi kandidatov za ministre je v nasprotju z glasovanjem o mandatarju javno, odloča pa večina poslancev, ki je prisotna na glasovanju.
Tonin: Nismo izigrali SDS
Kako bodo v državnem zboru rešili zaplet pri razdelitvi delovnih teles med poslanskimi skupinami, še ni jasno. Počilo je na relaciji ideoloških zaveznic – v opoziciji med SDS in NSi. SDS je namreč hotela voditi šest delovnih teles državnega zbora, po odločitvi Gibanja Svoboda, SD, Levice in NSi pa so jim dodelili vodenje le petih delovnih teles, šesto pa je pripadlo krščanskim demokratom. Po poslovniku DZ komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) ter komisija za nadzor javnih financ (Knjf) pripadata opoziciji, v NSi pa so menili, da jim kot tretji stranki po moči v DZ pripada vodenje enega od teh dveh teles. Zaželeli so si Knjf, to je levosredinska koalicija podprla. Odločitev je razkačila SDS, zaradi česar so se v tej stranki odločili, da ne bodo predlagali predsednikov in podpredsednikov za delovna telesa, ki jim pripadajo. Janez Janša je ob tem ocenil, da bo koalicija Svoboda očitno storila vse, da ne bi javnih financ nadzirala poslanska skupina s 27 poslanci. Čeprav Janša ni omenjal NSi, je v zakulisju obveljalo prepričanje, da je NSi izigrala SDS. To je predsednik NSi Matej Tonin zanikal. »Končni razrez je po naši oceni pošten, nikogar nismo izigrali. SDS ima pet predsedniških in kar 18 podpredsedniških mest, pripada jim tudi podpredsedniško mesto v DZ. NSi ima tri predsedniška in samo dve podpredsedniški mesti,« se je branil Tonin pred očitki z desne.
