Primer dobre prakse prihaja iz sodelovanja med slovenskim proizvajalcem gospodinjskih aparatov BSH Nazarje in vodilnim ponudnikom kartonske embalaže DS Smith Slovenija. Skupaj sta razvila revolucionarno embalažno rešitev, imenovano "Safe Shell", ki neposredno nadomešča stiropor (EPS) s 100-odstotno recikliranim valovitim kartonom.
Safe Shell: Slovenska inovacija za čistejše okolje
Inovativna univerzalna zaščita "Safe Shell" je v celoti razvita v Sloveniji in je že integrirana v redno pakiranje Boschevih ročnih mešalnikov. Ta prelomna rešitev dokazuje, da je mogoče uvesti spremembe tudi v serijski proizvodnji, ne da bi bilo treba prilagajati obstoječe pakirne linije, škatle ali logistiko. BSH Nazarje letno proizvede do 170.000 ročnih mešalnikov, pri čemer je bil vsak doslej zaščiten z dvema stiropornima vložkoma. Z uvedbo "Safe Shell" se bo letno odstranilo do 340.000 kosov plastične embalaže samo v Sloveniji!
Rok Štifter, direktor Skupnih razvojnih služb divizije malih gospodinjskih aparatov pri BSH Nazarje, poudarja, da je trajnost več kot le cilj; je usmeritev v prihodnost. Z "Safe Shell" so dokazali, da je mogoče združiti hitrejši proces, enako zaščito in 100-odstotni karton, ne da bi pri tem sklepali kompromise med učinkovitostjo in trajnostjo. Kartonski zaščitni vložki "Safe Shell" so popolnoma reciklirani, enostavni za sestavo na pakirni liniji in ohranjajo vse tehnične zahteve glede transporta, stabilnosti in zaščite.
Jožica Hojnik, direktorica prodaje in razvoja pri DS Smith Slovenija, pa dodaja, da je cilj podjetja pomagati podjetjem pri lažjem in hitrejšem prehodu v krožno gospodarstvo.
Izzivi in prihodnost brez plastike
Kljub obetavnim rešitvam, kot je "Safe Shell", uradna statistika še vedno kaže na porast plastičnih odpadkov. V drugem četrtletju leta 2024 se je količina plastike in plastične embalaže v komunalnih odpadkih povečala za 25 odstotkov v primerjavi z letom 2023, v prvem četrtletju 2025 pa za dodatnih deset odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024. Glavni razlogi za to ne tičijo v tehnoloških zmožnostih, temveč v sistemskih dejavnikih, kot so ustaljene dobavne verige, nizki stroški materialov in pomanjkanje regulativnega pritiska.
Vendar pa se stvari spreminjajo. Vse večji pritisk potrošnikov spodbuja podjetja k implementaciji trajnostnih rešitev, mnoga pa že uvajajo konkretne ukrepe za zmanjšanje uporabe plastike. Poleg tega Evropska komisija pripravlja strožja pravila za ravnanje z embalažo, ki bodo bistveno vplivala na industrijo v prihodnjih letih. Od leta 2025 bodo morale plastenke iz PET vsebovati vsaj 25 odstotkov reciklirane plastike, do leta 2029 pa bodo morale države članice EU zagotoviti ločeno zbiranje vsaj 90 odstotkov takšnih plastenk, kar bo zahtevalo uvedbo kavcijskih sistemov. Prav tako bo dovoljena le reciklabilna embalaža z ustrezno infrastrukturo za predelavo v posamezni državi. Cilj je reciklirati najmanj 65 odstotkov celotne embalaže do konca leta 2025 in 70 odstotkov do konca leta 2030.
Rešitve, kot je "Safe Shell", niso le primeri dobre prakse, temveč tudi smer, ki jo bo kmalu narekovala zakonodaja. Vprašanje ni, ali je mogoče, ampak kdo bo naredil prvi korak. "Safe Shell" že uspešno nadomešča plastiko v tisočih enotah embalaže, kar dokazuje, da zamenjava problematičnih materialov ni vprašanje tehnologije, ampak odločitve.
