Čeprav sta se tako stopnja tveganja revščine kot stopnja socialne izključenosti lani v Sloveniji zvišali, na statističnem uradu poudarjajo, da sta bili kljub temu še vedno precej nižji od evropskega povprečja. Prag tveganja revščine je bil za tri odstotne točke nižji od povprečja EU, stopnja tveganja socialne izključenosti pa za 6,6 odstotne točke. Manjše tveganje socialne izključenosti so sicer zaznali le na Češkem, kjer je bilo temu tveganju izpostavljenih 11,3 odstotka ljudi.
Na ministrstvu za delo ob tem opozarjajo, da je Slovenija med 39 državami članicami Evropske unije in OECD v zadnjem desetletju dosegla največji napredek pri zmanjševanju števila otrok, ki živijo v revščini. Stopnja tveganja socialne izključenosti otrok se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih znižala s 17,9 odstotka na lanskih 11,8 odstotka in tako dosegla najnižjo stopnjo med članicami EU. Še nižja kot leta 2024 je bila leta 2022, ko je znašala 10,3 odstotka. Na ravni EU je bilo tveganju socialne izključenosti sicer lani izpostavljenih nekaj manj kot četrtina otrok oziroma 24,2 odstotka.
Stopnja tveganja revščine je bila v Sloveniji najvišja v letih 2013 in 2014, ko je znašala 14,5 odstotka, nato je postopno upadala do leta 2019, ko je znašala 12 odstotkov, v zadnjih petih letih pa se znova povišuje. Najvišja je med starejšimi od 64 let, pri katerih je lani znašala 22,5 odstotka. Še zlasti so nevarnosti, da zapadejo v revščino, izpostavljene starejše ženske. Med tistimi, ki so starejše od 64 let, je bila lani stopnja tveganja revščine 25,8-odstotna, med starejšimi od 74 let pa celo 29,7-odstotna. Stopnja tveganja revščine je močno odvisna od izobrazbe. Med prebivalci z osnovnošolsko ali še nižjo izobrazbo je lani znašala 29,2 odstotka, med tistimi s terciarno izobrazbo pa 5,9 odstotka.
Revščina je vse bolj skrita
V Zvezi Anite Ogulin opozarjajo, da postaja revščina vse bolj skrita. Prepogosto se pogovarjamo le o dohodkovni revščini, a nanjo močno vplivajo tudi stanovanjska, prometna in energetska revščina, ki predvsem ljudem z najnižjimi dohodki močno krojijo življenje, pravijo.
»Kljub nizki brezposelnosti in socialnim transferjem več kot 100.000 ljudi še vedno potrebuje materialno pomoč. Na nas se obračajo zaposlene družine, ki morajo izbirati med nakupom hrane in plačilom položnic. Ob tem na terenu opažamo, da ljudje živijo v zelo neprimernih razmerah. Mnoge družine so prisiljene živeti v premajhnih, vlažnih, plesnivih in slabo izoliranih stanovanjih, v objektih, ki niso primerni za bivanje – v kletnih prostorih, dotrajanih hišah, starih zidanicah ali celo podrtijah, ker druge možnosti preprosto nimajo,« opozarjajo v zvezi.
Že vrsto let opažajo tudi, da narašča število revnih zaposlenih. »Kar 60 odstotkov družin, ki so vključene v naše humanitarne programe, je takšnih, da je zaposlen vsaj eden od staršev, pa kljub temu ne zmorejo dostojno preživeti meseca. K še večjemu tveganju so izpostavljene enostarševske družine,« pravijo.
»Nujno potrebujemo celostno stanovanjsko politiko, saj ta trenutno ljudi spravlja v revščino. Velika razbremenitev za skupino ranljivega prebivalstva, s katerim se ukvarjamo v zvezi, pa bi bila tudi začetek uresničevanja ustavne pravice o brezplačnem izobraževanju,« pravijo v Zvezi Anite Ogulin.
Število prejemnikov pomoči se povečuje
Pri Rdečem križu Slovenije zaznavajo, da se stiske dosedanjih prejemnikov pomoči poglabljajo, povečuje pa se število prejemnikov materialne pomoči, med drugim na račun tistih, ki so pribežali v Slovenijo z vojnih območij, zlasti iz Ukrajine. Tudi pri Rdečem križu že dlje časa opažajo, da se med prejemniki pomoči povečuje število upokojencev z nizko pokojnino, še zlasti samskih upokojenih žensk. Tako kot v Zvezi Anite Ogulin tudi v tej organizaciji opažajo, da se povečuje število »revnih zaposlenih«, katerih plače ne zadoščajo za dostojno preživetje, revnih enostarševskih družin in družin z več otroki.
Med prejemniki njihove pomoči so tudi številni prejemniki denarne socialne pomoči in osebe, ki so brezposelne ali nezaposljive. Socialna stiska prejemnikov pomoči je še toliko zahtevnejša, če gre za posameznike ali družine, ki živijo v najemnih stanovanjih oziroma v enočlanskih gospodinjstvih, opozarjajo pri Rdečem križu Slovenije.
