Prebivalci, ki imajo več zdravstvenih težav ali pa so te hude, bi lahko dobili prednost pri izbiri osebnega zdravnika. Glede na aktualni predlog sprememb pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja bi to veljalo, kadar osebni zdravnik ne bi želel sprejeti vseh ljudi, ki si ga želijo izbrati. V takih primerih bi se pri njem – preden bi dosegel mejo, ki omogoča odklanjanje dodatnih pacientov – najprej vpisali prebivalci z resnejšim zdravstvenim stanjem. Štela bi tako narava kot trajanje zdravstvenih težav. Med ljudmi, ki bi se lahko vpisali pred drugimi, bi bili posamezniki z več boleznimi, kronični bolniki in ljudje, ki jih je doletela huda telesna bolezen ali duševna bolezen. Prednost bi imeli tudi posamezniki, ki potrebujejo paliativno oskrbo, nosečnice in porodnice.
Predlogu sprememb pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki predvideva tovrstne novosti, je že pritrdil upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V javni razpravi bo do 23. junija.
Hitrost bi štela, a ne takoj
Doslej je veljalo, da lahko zdravnik dodatne vpise odkloni, če že dosega mejo obremenitev, ki to omogoča. Kdaj ta prag doseže, ni odvisno le od števila, ampak tudi od starosti in spola njegovih pacientov. V praksi se sicer dogaja, da osebni zdravnik ne more sprejeti vseh, ki si ga želijo izbrati, ne da bi presegel z dogovorom določeno število opredeljenih oseb, so na ZZZS ugotavljali v obrazložitvah predloga sprememb. To se pogosto zgodi po odhodu zdravnika zaradi upokojitve ali zaposlitve pri drugem delodajalcu. Izvajalec (zdravstveni dom ali koncesionar) sicer zagotovi »novega« zdravnika, ki pa ne prevzame celotnega programa ali pa ne sprejme vseh predhodnikovih pacientov. V teh okoliščinah je treba po oceni ZZZS določiti zdravstvene kriterije, kdo ima prednost pri sprejemanju pacientov.
»V takih primerih bo osebni zdravnik ocenil zdravstveno stanje zavarovanih oseb, ki si ga želijo izbrati, in prednostno sprejel tiste, ki imajo resnejše zdravstvene težave,« so zapisali. Resnost zdravstvenega stanja bo osebni zdravnik ugotavljal glede na naravo zdravstvenega stanja (kaj so hujše ali hude bolezni) in glede na trajanje bolnikovega stanja (na primer trajne ali trajnejše bolezni). Na kakšen način bo omogočil prednostno izbiro osebnega zdravnika za omenjene skupine, bo stvar posameznega zdravstvenega doma ali koncesionarja. Kar pa ne pomeni, da ne bo upošteval časovnega kriterija pri opredeljevanju, so dali vedeti na ZZZS. Rok za morebitno »prednostno« opredelitev bi bil kratek. Po oceni ZZZS predlagana sprememba zagotavlja, da ljudje zaradi svojega zdravstvenega stanja, zaradi katerega k zdravniku ne morejo priti takoj, ne bodo v slabšem položaju kot bolj mobilni ljudje.
S predlagano spremembo želijo zaščititi ranljive prebivalce, so poudarili na ZZZS. Pri tem izpostavljajo dobre prakse nekaterih zdravstvenih zavodov, kot je ažurno obveščanje o pričakovanih odhodih zdravnikov. Sami lahko zavarovance obveščajo, ko zdravnik že odide, so dodali.
Neuradne prioritete: od kraja bivanja do sorodstva
Dosedanje prakse zdravstvenih zavodov in posameznih ambulant so bile zelo različne. Ponekod so pri vpisih dosledno uporabljali načelo »kdor prvi pride, prvi melje«. Pred ambulantami, kjer so se tega držali, so se vile vrste, ki so zbujale vsesplošno zgražanje. Drugje so informacije o prostih zdravnikih odmerjali bolj skopo; prebivalci, ki niso bili v pogostih stikih z zdravstvenimi delavci, so za možnost vpisa pogosto izvedeli (pre)pozno. Zastopniki pacientovih pravic so večkrat opozorili na sporna merila, na primer zavračanje prebivalcev iz sosednjih krajev.
Ponekod so po neuradnih informacijah uporabljali tudi druge kriterije: prednost so na primer imeli bližnji družinski člani ljudi, ki so že obiskovali posameznega zdravnika, ali celo ljudje iz najbližjega predela mesta. Pri zagovorniku načela enakosti Mihi Lobniku so leta 2023 v primeru, ko so v ambulanti zavračali paciente iz drugih občin, ugotovili diskriminacijo pri izbiri osebnega zdravnika. Izkazalo se je, da so v zdravstvenem domu prednostno vpisovali nekdanje paciente zdravnice, ki je tam delala v preteklosti. Pri zagovorniku so bili jasni: kraj bivanja zavarovanca ni dopusten razlog za zavrnitev izbire osebnega zdravnika. V zadnjem obdobju so se priložnosti za izbiro zdravnika v bližini le še krčile. Kot smo poročali nedavno, paciente na novo sprejema komaj sedem odstotkov ambulant družinske medicine.
