Vladni predlog pokojninske reforme, ki je ena ključnih zavez aktualne koalicije in ki ima tudi podporo predstavnikov delodajalcev, zaposlenih in upokojencev, je prešel v končnico obravnave v parlamentu. Po obširni razpravi na pristojnem odboru bodo poslanci o reformi predvidoma dokončno odločali konec oktobra, pri čemer minister za delo Luka Mesec ne pričakuje težav. Najglasnejše kritike nanjo namreč ne letijo iz vrst opozicije, ki je k reformi predlagala relativno malo amandmajev, v čemer minister vidi »tihi znak zadovoljstva z delom, vloženim v reformo, in izkupičkom pogajanj«. Proti reformi so se ostro postavili v tako imenovani delavski koaliciji, ki združuje del sindikatov in civilnodružbenih organizacij. Še vedno grozijo z referendum, saj so nezadovoljni z nekaterimi poglavitnimi parametri reforme, kot so kasnejše upokojevanje, širitev referenčnega obdobja in slabše usklajevanje pokojnin.
Na ministrstvu za delo ponavljajo, da je na reformo treba gledati v celoti in da brez ukrepov, ki prispevajo k vzdržnosti, reforme dejansko ni. Manj ugodne ukrepe kompenzira bistveno višji odmerni odstotek (70), za katerega je prvi mož zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež dejal, da se mu je pred začetkom pogajanj zdel »misija nemogoče«. Prav tako se z novelo dvigujejo pokojnine nekaterih bolj ranljivih skupin, in sicer vdovske in družinske ter invalidske pokojnine.
Mesec: Za referendum ni resnih razlogov
Minister Luka Mesec je prepričan, da za referendum ni resnih razlogov, saj je priprava reforme potekala po najširši možni demokratični poti, z njo pa soglašajo tako delodajalci kot predstavniki delavcev in upokojenci. Prav tako z reformo pokojninski sistem po njegovih besedah postavljamo v okvir, da smo ga kot državna zmožni v naslednjih desetih, dvajsetih letih financirati: »Delavska koalicija se je oblikovala po drugi logiki. Gre za politične interese posameznikov.« Minister pravi, da noben pokojninski sistem ni tak, da bi bil v vseh točkah vsem všeč, pač pa je treba gledati nanj kot celoto, zato s poskusom rušenja nasprotniki prevzemajo zelo veliko odgovornost. »Z demagogijo se seveda tudi to reformo da zrušiti. Bodo pa s tem naredili sistem nestabilen, že z novim letom bomo izgubili več 100 milijonov evrov iz Evrope, reformo, ki je nujna, ker se kot družba staramo, pa potiskajo v bistveno bolj neugodne in nepredvidljive čase.« Prepričan je, da tako ugodne reforme, kot jo imamo danes na mizi, ob morebitni zrušitvi ne bo več, bodo pa na mizi marsikateri drugi, ostrejši scenariji.
Zbiranje podpisov za zakonodajni referendum, kar bi odložilo uveljavitev reforme, bi pomenilo tudi, da zimskega dodatka, ki ga prinaša novela in naj bi bil izplačan že letos, upokojenci še ne bodo prejeli. Zimski dodatek, ki so ga sicer nekateri označili za predvolilni bonbonček, je novost v sistemu in se bo s 150 evrov letos dvignil do 250 evrov leta 2030. Letni dodatek v petih razredih pa bo z reformo opredeljen v zakonu.
Štirje ključni ukrepi
Pokojninska reforma ohranja zahtevano pokojninsko dobo za upokojitev 40 let. To sicer ne pomeni, da ne bo treba nikomur delati dlje od 40 let, enako kot velja že zdaj. Kdor je začel delati pred 20. letom starosti in ne more znižati starostne meje (zaradi skrbi za otroke ali služenja vojaškega roka), mora za izpolnitev pogojev že danes delati več kot 40 let. Po novem se za te zavarovance ne bo spremenilo nič, razen tega, da bodo imeli bistveno višji odmerni odstotek.
Ključne spremembe, ki pomenijo nekakšen kompromis med vzdržnostjo sistema in dostojnejšimi pokojninami, so štiri.
Demografske spremembe in slabšanje razmerja med vplačniki in prejemniki pa tudi vse poznejše vstopanje na trg dela terjajo dvig starostne meje s 60 na 62 (za 40 let dobe) oziroma s 65 na 67 let. Starostna meja se bo po tri mesece na leto začela zviševati z letom 2028 in nove mejnike dosegla leta 2035. Sprememba ne pomeni, da bodo morali vsi dejansko delati dve leti dlje, pač pa le, če do zahtevane starosti ne bodo izpolnili pogoja 40 let dela.
Obdobje za izračun pokojninske osnove se podaljšuje s sedanjih najugodnejših zaporednih 24 na 40 let, od katerih se odšteje pet najmanj ugodnih, ne nujno zaporednih let. Glavni cilj ukrepa je povečati korelacijo med vplačanimi prispevki in višino pokojnine, saj lahko zdaj nekdo z manj plačanimi prispevki, a z morebitnim vmesnim obdobjem višjih dohodkov dobi višjo pokojnino od nekoga, ki je plačal več prispevkov, a imel bolj enakomerne prihodke.
Ker daljše referenčno obdobje pomeni nižje povprečje in s tem nižjo osnovno, se kot kompenzacija na zahtevo sindikatov postopno zvišuje odmerni odstotek, in sicer s 63,5 na 70 v letu 2035. Daljše referenčno obdobje ne bo vplivalo na tiste, ki se jim pokojnina odmeri od najnižje osnove (takšnih je trenutno 35 odstotkov), pač pa bodo zaradi višjega odmernega odstotka zgolj pridobili.
Ugodnejše usklajevanje še naslednjih deset let
Četrti ukrep je sprememba usklajevanja pokojnin. Po trenutni ureditvi se uskladijo enkrat letno, in sicer s 60 odstotki rasti povprečne bruto plače in 40 odstotki rasti povprečne inflacije. S spremembo se razmerje obrača v korist inflacije. Prvotno je bilo predvideno, da bi bila nova formula 50:50 do leta 2030, nato pa bi do leta 2040 postopno prišla do 20:80 v korist inflacije. Pri tem ukrepu je na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je opozorila na poslabšanje položaja obstoječih upokojencev, prišlo do spremembe. Edini vsebinski amandma koalicije, s katerim se strinjata tudi socialna partnerja, ne pa tudi finančni minister Klemen Boštjančič, tako predvideva, da bo usklajevanje pokojnin po formuli 50:50 ostalo ne samo do leta 2030, temveč do leta 2035, ko se bo odmerni odstotek zvišal na 70. Nato pa bi do leta 2044 dosegli razmerje 30:70 v korist inflacije.
V poslanski skupini SDS predlagajo, da bi se usklajevanje ohranilo pri razmerju 50:50. Predlagali so tudi izločitev do deset najslabših let pri določitvi referenčnega obdobja, višji zimski dodatek za upokojence z najnižjimi pokojninami in izločitev »neupravičenih« privilegijev iz pokojninskega sistema s prenehanjem veljavnosti zakona, ki ureja pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge.
