Potem ko so se v sedanji koaliciji lotili preurejanja sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je decembra lani v času Janševe vlade zastavil zakon o dolgotrajni oskrbi, so v SDS vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o spremembah zakona. Vlada Roberta Goloba je želela z novelo prestaviti začetek izvajanja pomanjkljivega zakona s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. Hkrati so želeli domovom jeseni zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov za v prejšnjem mandatu dogovorjen dvig plač in kadrovske širitve. Ker je referendumska pobuda blokirala zakon, se vrstijo opozorila, da bi se lahko oskrbnine septembra dvignile celo za petino.
Vzvodi ministrstva blokirani
»Imamo težavo, ker je na sprejeto novelo zakona, ki ureja financiranje domov za starejše v jeseni, vložena referendumska pobuda, iste vsebine pa zato ne moremo urejati ne z uredbo ne s kakšnim drugim zakonom. Torej so pobudniki de facto dosegli, da bodo oskrbnine višje, saj so blokirali vzvod, ki ga ima ministrstvo,« je kritičen minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec. Novela, ki jo je julija koalicija potrdila v državnem zboru, bi med drugim letno prinesla 16 milijonov evrov za kritje dogovorjenega dviga plač in dobrih 13 milijonov evrov za kadrovsko okrepitev zaradi spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu.
Mesec sicer pravi, da imajo zavodi nekaj rezerve, a da se bo del izpada najverjetneje prelil v oskrbnine. »Preden oddate podpis za referendum, je treba vedeti, da nekdo kuje politične točke neposredno na hrbtih oskrbovancev in da se bodo oskrbnine dvignile tudi za več kot 20 odstotkov,« je bil kritičen ob robu obiska v Beli krajini. Ob obiskih domov starejših občanov Črnomelj in Metlika se je Mesec srečal tudi s predstavnicama združenja Srebrna nit Biserko Marolt Meden in Darinko Klemenc. V združenju upajo, da zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi ne bo. Morebitnim podpisnikom pobude za referendum so položili na srce, »naj se pozanimajo, kaj je dobro za vse in kaj je nedržavotvorno ravnanje sedanje opozicije oziroma nagajanje novi oblasti in posredno državljanom«.
Se zakon sploh da popraviti?
Biserka Marolt Meden je sicer v izjavi za javnost poudarila, da je ureditev področja nujna in da starejši zahtevajo, pričakujejo in so si zaslužili dostojno starost. »Nagajanje sedanje opozicije, ki to onemogoča tudi z nasprotovanjem reorganizaciji vlade, ki bo morda presegla neusklajenost med sedanjimi ministrstvi, ki si delijo skrb za starejše, in tako dobro znano prelaganje skrbi, ki ne vodi v konkretne izboljšave, sta zelo slaba popotnica za našo družbo.«
Ob tem je ponovno opozorila, da je prejšnja oblast zakon, ki nima zagotovljenih virov financiranja, sprejela brez upoštevanja številnih pripomb stroke, izvajalcev in uporabnikov. Zaradi tega je podvomila, ali je zakon sploh mogoče popraviti ali ga ne bi bilo nemara bolje napisati na novo. »Glede na številne amandmaje v času sprejemanja zakona in predvsem pomanjkanje socialnega dialoga in soočanja različnih stališč se nam zdi popravljanje izjemno težka naloga, ki pa bo po zagotovilih ministra opravljena do konca leta 2022,« je izpostavila predsednica združenja Srebrna nit.
V SDS zavračajo kritike
V stranki SDS so že zavrnili navedbe koalicije. »Pričakujemo, da bodo minister in ostali pristojni prenehali z manipulacijami o tem, da bodo oskrbnine v domovih s 1. septembrom višje zaradi referenduma. To ne drži. Če se bodo oskrbnine povišale, sta za to odgovorna ministrstvo in vlada,« so zapisali. Od ministrstva in vlade pričakujejo, da v vmesnem obdobju pripravita vse potrebno za uveljavitev zakona, kot je bil sprejet decembra lani. Zakona torej, za katerega tako domovi kot Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije menijo, da ga je nemogoče izvajati. Zakonski 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o noveli zakona sicer začne teči 1. septembra. Sočasno se bodo zbirali podpisi za referendum o zakonu o vladi. Tudi ta referendumska pobuda stranke SDS vpliva na področje dolgotrajne oskrbe, saj blokira ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, ki naj bi samostojno pokrivalo dolgotrajno oskrbo. Prav tako so bili z referendumsko pobudo prekrižani načrti začasne selitve pristojnosti za zakon o dolgotrajni oskrbi z ministrstva za zdravje na ministrstvo za delo.
