1. Katere predloge za posvetovalne referendume so doslej vložile parlamentarne stranke?
Vse parlamentarne stranke z izjemo Levice so v državni zbor vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (JEK 2). Koalicijske stranke so vložile še predlog za posvetovalni referendum o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, največja vladna stranka, Gibanje Svoboda, pa še predloga posvetovalnih referendumov o pridelavi, predelavi, prometu in uporabi konoplje v medicinske namene ter o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah.
Dva predloga posvetovalnih referendumov je vložila tudi opozicijska NSi, in sicer o predlogu energetskega zakona in o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ. Valu predlogov se je z dvema novima v ponedeljek pridružila še opozicijska SDS. Volilce bi povprašali o nastanitvah tujcev, ki vstopajo v državo nezakonito, ter o zaupanju v vlado Roberta Goloba in razpisu predčasnih volitev v državni zbor.
2. Ali se bodo volilci o vseh predlogih dejansko izrekali?
Posvetovalni referendum se lahko razpiše le, če se z njim strinja parlamentarna večina. Volilci se bomo tako zagotovo lahko opredelili o podpori izvedbi projekta JEK 2, saj posvetovalni referendum na to temo podpirajo vse parlamentarne stranke razen Levice. Podporo celotne koalicije ima tudi predlog za posvetovalni referendum o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, zato je pričakovati, da bo razpisan. Ni pa tega mogoče trditi za druga dva predloga Svobode, saj ni nujno, da bosta dobila zadostno podporo drugih (koalicijskih) strank. Manj možnosti za uspeh imata predloga stranke NSi. Njen predlog za posvetovalni referendum o energetskem zakonu je sicer že ostal brez podpore na matičnem odboru DZ, po pričakovanjih enaka usoda čaka tudi drugi predlog. Prav tako še ni jasno, ali bo NSi sploh vztrajala pri referendumih pobudah, saj je koalicija že napovedala spremembo oziroma umik za NSi spornih členov predlaganih zakonov. Bi pa lahko NSi referendumski vprašanji tudi razširila. Zagotovo pa se volilci na posvetovalnem referendumu ne bomo izrekali o nastanitvah tujcev in zaupanju v Golobovo vlado, kar je predlagala SDS.
3. Kdaj lahko DZ razpiše posvetovalni referendum in kakšne so omejitve?
Za razpis posvetovalnega referenduma morata biti izpolnjena dva pogoja. Predmet posvetovalnega referenduma so lahko vprašanja, ki so v pristojnosti DZ in ki so širšega pomena za državljane, o čemer (politično) presojajo poslanci, in to z relativno večino glasov. V praksi gre najpogosteje za vprašanje, ki bo vsebina zakona, ne pa nujno. Značilnost posvetovalnega referenduma je, da je predhoden, kar pomeni, da se na njem volilci načelno izrekajo o vprašanju, preden DZ o njem sprejme zakon ali drugačno odločitev.
4. Ali imata predloga SDS za posvetovalna referenduma o nastanitvah nezakonitih migrantov v Sloveniji in
o zaupanju v vlado
Roberta Goloba sploh
pravno podlago?
Po razlagi pravnikov pri predlogu SDS za izrekanje o zaupnici vladi ne gre za vprašanje iz pristojnosti DZ. O razpustitvi državnega zbora in predčasnem razpisu volitev odloča predsednica republike, potem ko državni zbor ne more izvoliti novega predsednika vlade, ker je prejšnjemu bodisi prenehal mandat zaradi nezaupnice ali pa je odstopil. Prav tako o nastanitvah migrantov ne odloča državni zbor, temveč vlada. V koaliciji so predloga SDS označili za manipulacijo in politično propagando pred evropskimi volitvami.
5. Kdaj naj bi volilci odšli na referendume?
Parlamentarne stranke so dosegle konsenz, da se referendum o podpori projektu JEK 2 izvede predvidoma v drugi polovici novembra letos. Na isti dan bi lahko glasovali tudi o podpori pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V igri je tudi možnost, da bi o tem in morebitnih drugih referendumskih vprašanjih glasovali sočasno z junijskimi evropskimi volitvami, kar so predlagali v Svobodi. V SD odločanju hkrati z evropskimi volitvami nasprotujejo, saj menijo, da bi referendumske teme zasenčile evropske volitve. Menijo tudi, da volilci od vladne koalicije pričakujejo izvršitev zavez, tako glede nadgradnje volitnega sistema kot ureditve področja pridelave in predelave konoplje za medicinske namene, ne pa ponovnega preverjanja podpore tem zavezam. Tudi iz opozicijskih vrst je slišati kritike, da bi koalicija sočasnost posvetovalnih referendumov in evropskih volitev izkoristila za mobilizacijo svojih volilcev. Državna volilna komisija bo razpravo o možnosti hkratne izvedbe evropskih volitev in referendumov s finančnega, kadrovskega in organizacijskega vidika opravila na seji, ki bo predvidoma prihodnji teden. Za izvedbo vseh referendumov na poseben, superreferendumski dan pa se je zavzel prvak NSi Matej Tonin, saj bi po njegovem tako ljudem dali dovolj časa, da se poglobijo v vprašanja in o njih odločajo brez »volilne mrzlice ali histerije«.
6. Ali mora državni zbor pri odločanju o posameznem vprašanju slediti referendumski volji volilcev?
Ne nujno, saj predhodna odločitev volilcev na posvetovalnem referendumu državnega zbora pravno ne zavezuje. Zavezuje ga politično. S tega vidika je posvetovalni referendum nekakšno sredstvo za testiranje javnega mnenja in za ugotavljanje smeri reševanja določenega vprašanja, ki pomembno vpliva na življenje državljanov. »Državni zbor s tem krepi svojo legitimnost, odločitev, ki je skladna z ljudsko voljo, pa je ugodneje sprejeta med ljudmi in s tem v praksi tudi bolj uresničljiva,« meni ustavni pravnik Igor Kaučič.
7. Ali bi lahko v primeru zavrnitve predlogov za posvetovalne referendume volilci po potrditvi zakonov odšli na zakonodajni referendum?
Ta možnost ni izključena. Na zakonodajnem referendumu volilci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo. Bi pa v tem primeru razpis referenduma morala zahtevati najmanj tretjina poslancev, državni svet ali najmanj 40.000 volilcev.
8. Kolikokrat smo že odločali na posvetovalnem referendumu?
Poslanci so doslej vložili 39 pobud za posvetovalni referendum. Dejansko razpisani so bili le trije, a je le v enem primeru šlo za pravi posvetovalni referendum. Volilci so leta 2003 odločali o vstopu Slovenije v Nato in EU, a smo ta referenduma v fazi postopka spremenili v referenduma o mednarodnih povezavah, leta 2008 pa smo odločali o območjih in imenih pokrajin, a odločitve niso bile uresničene.
