Volilci se bodo še enkrat izrekali o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Po besedah predstavnika pobudnikov referenduma Aleša Primca so zbrali več kot 43.000 podpisov. Zadoščalo bi jih 40.000, po dostopnih informacijah jih je še pred tednom dni manjkalo veliko. Zbiranje podpisov ni pripeljalo do širokih polemik o novi zakonodaji, opazna je bila tudi previdnost obeh opozicijskih strank. Med argumenti nasprotnikov nove zakonodaje so se sicer znašle tudi teorije zarote, na primer o načrtnem zmanjševanju stroškov za pokojnine.
1. O čem bodo volilci glasovali na referendumu?
Zakon, ki so ga v državnem zboru sprejeli julija, neznosno trpečim omogoča pravico do odločitve o zaključku svojega življenja. Učinkovino, ki povzroči smrt, bi pacient v telo vnesel sam. Pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi bila dostopna ob trpljenju, pri katerem ni sprejemljive možnosti lajšanja.
Pogoj bi bil tudi, da je trpljenje v takem primeru posledica hude neozdravljive bolezni ali druge hude trajne okvare zdravja, ko je zdravljenje izčrpano in ni utemeljenega pričakovanja ozdravitve oziroma izboljšanja zdravja. Zakon te možnosti nasprotno ne omogoča ob trpljenju zaradi duševne bolezni ali ob »utrujenosti od življenja«.
2. Kaj trdijo pobudniki referenduma in kako so se odzvali zagovorniki ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?
Pobudniki referenduma zakonu očitajo, da omogoča zastrupitev bolnikov in starejših. Pripisali so mu tudi, da gre za del zdravstvene in pokojninske reforme, s katero skuša vlada Roberta Goloba na račun smrti bolnikov zmanjšati stroške za zdravstvo in pokojnine. »Bolniki imajo pravico do zdravljenja, lajšanja bolečin, oskrbe, sočutja, ne pa da se jih sili v smrt z zastrupitvijo,« je med drugim poudarjal Aleš Primc.
Med nami so ljudje, za katere paliativna oskrba ni ustrezna rešitev in si želijo drugačne pomoči, na drugi strani opozarjajo v združenju Srebrna nit. »Članica Srebrne niti in podpornica zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dr. Vesna Prijatelj je pred dnevi preminila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Pred tem so ji tam dvakrat preprečili poskus samousmrtitve. Nista jih ustavili ne njena podpisana izjava o zavračanju oživljanja, ki jo je podala, ne moževa podpora njenim prizadevanjem,« so zapisali. Podobno se je pred tem zgodilo dr. Janku Pleterskemu in Alenki Čurin Janžekovič, so dodali v Srebrni niti, kjer so pripravili prvotno različico predloga zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Spomnimo: poslanci ji lani niso pritrdili, po posvetovalnem referendumu pa so v koaliciji pripravili svoj predlog.
3. Kaj drži?
Pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne pomeni zastrupljanja bolnikov. Prav tako ne gre za siljenje ljudi v zastrupitev. Posameznik bi odločitev, ali bo ob neznosnem trpljenju zaprosil za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, sprejemal sam, v skladu z zakonom pa bi si lahko na kateri koli točki premislil. Zakon ne omogoča, da bi učinkovino v pacientovo telo vnesel kdo drug, v pravico do zdravljenja, oskrbe in lajšanja bolečin pa ne posega.
Očitki o skritih motivih za sprejemanje nove zakonodaje, kot je omenjanje domnevnih prihrankov pri pokojninah, sodijo v sfero teorij zarote. Drži pa, da paliativna oskrba, ki lajša trpljenje bolnikov, v Sloveniji doslej ni bila dovolj dostopna. V vsakem primeru bi jo bilo treba okrepiti.
4. Mejo več kot 40.000 podpisov, potrebno za razpis referenduma, so pobudniki dosegli tik pred zdajci. Kaj lahko iz tega sklepamo?
Zbiranje podpisov ni pripeljalo do polemik, ki bi v kratkem času zbudile pomisleke velikega števila prebivalcev o novi zakonodaji. Če odštejemo gesla, kakršno je »Dedkov in babic ne damo«, so se zdeli celo najvidnejši zagovorniki referenduma presenetljivo zadržani. V zadnjem tednu, ko je bilo zbiranje podpisov še mogoče, so k podpisu pobude za referendum s skupno izjavo pozvali v verskih skupnostih. Uvajanje samomora s pomočjo bi pomenilo nevarno razlikovanje med vrednim in nevrednim življenjem ter odstop od skrbi za ranljive, so posvarili predstavniki Katoliške cerkve na Slovenskem in šestih drugih verskih skupnosti.
Opazna je bila previdnost opozicijskih strank SDS in NSi, ki sta novi zakonodaji sicer nasprotovali. Na lanskem posvetovalnem referendumu se je večina glasujočih izrekla za urejanje pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Oporekanje pravici neznosno trpečih bi lahko tokrat pripeljalo do referenduma, kjer opozicijska stran ne bi dosegla svojih ciljev.
5. Kaj sledi?
Referendum bi bil lahko v drugi polovici novembra ali pozneje. Angažma podpornikov in nasprotnikov uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo tudi pri političnih strankah v naslednjih tednih vidnejši, kot je bil v času zbiranja podpisov. Ker bo čakanje na referendum vplivalo tudi na časovnico odločanja o drugi zdravstveni zakonodaji, se bo ta pomaknila še bližje volitvam. V vladi Roberta Goloba bodo hočeš nočeš še enkrat prisiljeni pretehtati, kaj je prioriteta in v kaj ne bodo drezali.
