Po dramatičnih razmerah v preteklih letih, predvsem v Ljubljani, ko smo mediji poročali o dolgih čakalnih dobah in vrstah čakajočih pred uradi, so z upravnih enot prihajale zgolj pozitivne novice. Minister za javno upravo Franc Props je bil marca, po obisku enot Slovenj Gradec in Dravograd, zadovoljen, ker reševanje upravnih zadev poteka tekoče, brez zaostankov.
Podobno spodbudne novice je Props sporočil že tri mesece prej, po obisku največje upravne enote v državi. V Ljubljani je hvalil dosežen napredek, ker med knjiženjem novih zadev ni več zaostankov. Zatem smo tudi v Dnevniku poročali, da so se zaostanki na Upravni enoti Ljubljana dramatično zmanjšali. »Po zaključku stavke (julija lani, op. p.) smo skupaj s sodelavci uspešno odpravili zaostanke pri knjiženju vhodne pošte,« nam je tedaj povedal načelnik Marko Grujič. »Ob mojem prihodu je bilo v elektronski obliki nepoknjiženih 7500 zadev in še 3000 v fizični obliki, danes to nalogo opravljamo sproti, na dnevni bazi.«
Dnevnikova preiskava pa zdaj razkriva, da problematika nerešenih zadev in zaostankov v upravnih postopkih na upravnih enotah še zdaleč ni problem preteklosti. Iz podatkov ministrstva za javno upravo je namreč razvidno, da se je za večkratnik povečalo število zaostankov, kljub manjšemu številu prejetih vlog in številnim sprejetim ukrepom, ki naj bi zagotovili tekočo obravnavo.
Na ministrstvu za javno upravo smo pridobili štiriletne podatke za april, in sicer o številu prejetih vlog, vlog v reševanju in številu zaostankov pri obravnavi dovoljenj za delo in prebivanje tujcev ter gradbenih dovoljenj. Iz uradnih podatkov izhaja, da so vse upravne enote v državi aprila letos prejele 6325 naštetih vlog. Več kot polovico so predstavljale vloge za pridobitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, po številu so sledile prošnje za pridobitev dovoljenj za začasno in stalno prebivanje državljanov tretje države, najmanj je vlog za izdajo gradbenih dovoljenj. Aprilski priliv vseh vlog je bil za tretjino nižji kot v aprilih 2022–2024, ko so upravne enote v mesecu dni prejele okoli 10.000 takšnih vlog.
Manjše je letos tudi skupno število nerešenih zadev. Na upravnih enotah so imeli konec aprila skupno okoli 30.000 nerešenih vlog, konec aprila v preteklih letih se jih je vedno nabralo več kot 40.000. Manjše število vlog in manjše skupno število upravnih postopkov v reševanju utemeljuje domnevo, da se je sočasno značilno zmanjšalo tudi število zaostankov na dan 30. april 2025. Domneva ne bi mogla biti bolj napačna.
Konec aprila je namreč predolgo čakalo 10.055 vlog v uvodoma naštetih upravnih postopkih. To je več kot štirikratnik zaostanka pred letom dni (2301 vloga), je dober osemkratnik zaostankov s konca aprila 2023 (1196 vlog) in kar 16-kratnik zaostankov s konca aprila 2022, ko je dlje od zakonskega roka čakalo vsega 619 vlog v državi.
Največ zaostankov na ljubljanski in mariborski upravni enoti
Čeprav je vlada lani ukinila krajevno pristojnost uradov za izdajo dovoljenj za prebivanje in lahko tujci oddajo vlogo na kateri koli enoti, ima v državi še vedno največ zaostankov ljubljanska upravna enota (3187). Konec aprila je tam 44 odstotkov vlog v reševanju čakalo dlje od zakonsko predpisanega roka.
Za trikratnik se je v primerjavi z lanskim aprilom povečalo število zaostankov v Mariboru, na 999 vlog, in to kljub občutnemu zmanjšanju števila prejetih vlog, zaradi česar imajo kar 65 odstotkov manj zadev v reševanju kot aprila lani. Na tretjem mestu po številu zaostankov (408) pri izdaji upravnega akta je bila 30. aprila 2025 sežanska enota.
Zaostanki so se pojavili tudi na številnih upravnih enotah v okolici Ljubljane, ki prej niso imele težav s sprotnim reševanjem teh upravnih zadev. Vzemimo za primer domžalsko. V aprilih 2022–2024 je enota predolgo obravnavala zgolj eno vlogo za enotno dovoljenje za bivanje in delo. Konec letošnjega aprila je imela kar 249 zaostankov. Podobne so razmere v Kamniku, Logatcu in Grosupljem.
Novo mesto in Velenje delo opravita sproti
Med bolj obremenjenimi upravnimi enotami, ki tudi danes nimajo nikakršnih težav z zaostanki in zmorejo skoraj vse zadeve reševati sproti, sta med drugimi novomeška in velenjska. Med bolj ažurnimi je kranjska upravna enota z dobrimi sto vlogami, ki predolgo čakajo na izdajo akta. Večletna primerjava kaže, da je kranjski enoti uspelo zmanjševati količino nerešenih vlog: konec leta 2022 je imela 3186 nerešenih upravnih postopkov, konec aprila jih je bilo 843. »Na Upravni enoti Kranj smo v preteklih letih sistematično pristopili k organizaciji dela in reševanju zaostankov na področju tujcev, zlasti pri izdajanju enotnih dovoljenj za prebivanje in delo,« je Dnevniku razložila načelnica Metka Knific Zaletelj. »Trenutno smo ažurni pri obravnavi vlog in so upravni postopki na oddelku za tujce tekoče in pravočasno rešeni. Ključnega pomena za napredek je bilo tudi to, da smo poskrbeli za učinkovito porazdelitev dela med svetovalce in za ohranjanje visoke strokovnosti.«
Kako razmere v državi komentira ministrstvo za javno upravo (MJU)? Uvodoma opozarja, da podatkov ni mogoče enoznačno interpretirati, ker se je vmes spremenila zakonodaja (na primer gradbeni zakon), kar vpliva na dolžino trajanja postopka in število prejetih vlog na posamezni upravni enoti. Spremenila se je tudi metodologija poročanja podatkov o zaostankih, zaradi česar se je povečal prenos števila vlog v reševanju iz leta 2024 v 2025. »Upravna enota lahko zadevo reši šele takrat, ko je vloga popolna,« dodaja ministrstvo. »Ravno ta čas, ki je potreben za dopolnjevanje vlog, je tisti, ki podaljšuje potreben čas za reševanje vloge. Navedeno velja tako za področje gradenj kot tujske problematike.«
Iz razpoložljivih podatkov za zadnja štiri leta MJU na splošno zaznava povečanje števila postopkov na področju tujcev, predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile na trgu dela, ohranjanje števila zadev na področju gradenj in fluktuacijo zaposlenih na upravnih enotah. »Z odhodom javnih uslužbencev se delno izgubljajo dragocene izkušnje na različnih področjih,« opozarja ministrstvo, ki si pospešitev reševanja zadev obeta še z novelo zakona o splošnem upravnem postopku, ki bi vzpostavila pravne podlage za večjo digitalizacijo postopkov, razširila možnosti elektronskega vročanja in avtomatiziranja določenih delovnih procesov. »S tem bo upravni postopek postal prijaznejši za uporabnike storitev, hkrati pa bo razbremenil zaposlene na upravnih enotah, ki bodo lahko več svojega časa namenili vsebinskemu odločanju,« so prepričani.
