Naša država je v raziskavi Talis, ki so jo v svetu prvič izvedli pred sedemnajstimi leti, sodelovala v letih 2008, 2018 in 2024. Lani je bilo vanjo vključenih 10.805 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, medtem ko je v okviru 55 držav in izobraževalnih sistemov sodelovalo skupno več kot 250.000 učiteljev.
Glavne teme Talisa 2024 so bile profesionalni razvoj, učne prakse, doživljanje poklica in institucionalno okolje, velika pozornost pa je bila namenjena tudi raznolikosti in enakosti, uporabi tehnologije v izobraževanju, socialno-čustvenemu učenju in trajnostnemu izobraževanju. Rezultate, ki so jih dobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, je na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) predstavila nacionalna koordinatorka raziskave Talis v Sloveniji s Pedagoškega inštituta dr. Barbara Japelj Pavešić.
Kot je pojasnila, se povprečna starost učiteljev v minulih šestih letih ni spremenila: v naši državi so bili lani osnovnošolski učitelji stari v povprečju 45 let, srednješolski pa 48 let. Po besedah koordinatorke raziskave so v primerjavi z rezultati iz leta 2018 ravnatelji lani poročali o povečevanju raznolikosti na šolah: povečal se je delež šol z veliko vpisanimi učenci, katerih materni jezik ni učni jezik, na več šolah pa imajo vpisane tudi učence begunce.
Več raznolikosti, več izzivov
Barbara Japelj Pavešić je še pojasnila, da sta se med učitelji tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja (VIO) na osnovnih šolah v šestih letih izrazito povečala deleža tistih, ki so zaposleni na šolah z več kot desetimi odstotki učencev, katerih prvi jezik ni učni jezik, in tistih, ki so zaposleni na šolah z vsaj odstotkom učencev beguncev.
Rezultati so pokazali, da je na šolah z več kot desetimi odstotki učencev, katerih prvi jezik ni učni jezik, v lanskem letu poučevalo 36 odstotkov teh učiteljev, kar je nad povprečjem OECD, ki znaša 25 odstotkov, na šolah z vsaj odstotkom učencev beguncev pa poučuje 44 odstotkov teh učiteljev, kar je podobno povprečju OECD, ki znaša 47 odstotkov.
V Sloveniji je učiteljev, ki menijo, da lahko poučevanje precej ali zelo prilagodijo kulturni raznolikosti učencev, manj kot v povprečju OECD (63 odstotkov): v prvem in drugem VIO na osnovnih šolah jih je 47 odstotkov, v tretjem 42 odstotkov, na srednjih šolah pa 40 odstotkov.
Manj zadovoljni kot v svetu
Rezultati so med drugim pokazali, da si želijo učitelji nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v zvezi z vodenjem razreda, socialnim in čustvenim učenjem, poučevanjem učencev s posebnimi potrebami in ocenjevanjem učencev.
V primerjavi z letom 2018 je njihovo zadovoljstvo z delom nekoliko upadlo, po drugi strani pa je izid raziskave pokazal, da je z delom zadovoljna velika večina slovenskih učiteljev (85 odstotkov učiteljev prvega in drugega VIO na osnovni šoli, 88 odstotkov učiteljev tretjega VIO in 89 odstotkov srednješolskih učiteljev), vendar so deleži vseeno pod mednarodnimi povprečji. Manj kot s poklicem na splošno so bili lani učitelji, še pred plačno reformo, zadovoljni s svojimi plačami: po ravneh od 33 do 36 odstotkov).
Da družba ceni učiteljski poklic, meni le sedem odstotkov učiteljev prvega in drugega VIO osnovnih šol, osem odstotkov učiteljev tretjega VIO in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev. Ti deleži so občutno nižji od mednarodnega povprečja (od 22 do 38 odstotkov).
