Koalicijski poslanci so na odboru za finance zavrnili predlog SDS za postopen dvig splošne dohodninske olajšave in spremembo lestvice za odmero dohodnine, kar bi vsem zaposlenim prineslo višje neto plače. Na ta način bi, kot so utemeljili, znižali zelo velik davčni primež v Sloveniji, povečali kupno moč gospodinjstev in izboljšali konkurenčnost gospodarstva. V koaliciji so predlog, ki ga je podprla tudi NSi, zavrnili kot všečen populističen ukrep, ki se problematike loteva parcialno in ogroža finančno vzdržnost, saj v SDS (še) niso predstavili tega, kako bi izpad pri dohodnini nadomestili. V opoziciji vladi nasprotno očitajo, da na davčnem področju vodi škodljivo politiko, zaradi vse večjih davčnih obremenitev postajamo vse bolj nekonkurenčni, medtem ko se dodatni davki ne odražajo v boljših storitvah, ljudje pa živijo slabše. Kot »dejansko populistično« vidijo božičnico, ki da bi jo vsak zaposleni že večkrat imel v žepu, če aktualna vlada ne bi razveljavila zakona o dohodnini, ki ga je sprejela prejšnja vlada, in tako ustavila že takrat predvidenega dviga splošne olajšave.
Tako ekonomska stroka kot gospodarstvo in mednarodne organizacije že dolgo opozarjajo na previsoko obdavčitev stroškov dela v Sloveniji. Na mednarodnih lestvicah se uvrščamo med države z največjim davčnim primežem, pri čemer sicer več kot dve tretjini bremena zajemajo socialni prispevki in manjši delež dohodnina. Samski osebi s povprečno plačo je lani ostalo 55,4 odstotka neto plače glede na celoten strošek dela, povprečje v državah članicah OECD je 65,1.
Vlada se zaveda, da »so ukrepi za razbremenitev dela in zmanjšanje obdavčitve dohodkov lahko pomemben dejavnik pri oblikovanju konkurenčnosti in spodbudnega poslovnega okolja«. Prerazporeditev obdavčitve z dela na premoženje je želela doseči s poskusom obdavčitve stanovanjskega premoženja. Ker je spodletel, zdaj načrtuje uvedbo obvezne, davkov in prispevkov razbremenjene božičnice, ki pa bi z vidika delodajalcev in države povečala skupni strošek dela, saj bi šlo za dodatno obveznost.
Velika odstopanja pri izračunu izpada
V SDS nasprotno ponovno predlagajo, da bi se razbremenitve plač lotili vsaj pri dohodnini. Dvig splošne olajšave utemeljujejo z dejstvom, da je njen namen izključitev dohodkov za osnovno preživetje iz obdavčitve. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je prag tveganja revščine za samsko osebo konec leta 2024 znašal 981 evrov mesečno oziroma 11.772 evrov letno. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je opozorila, da je v tem kontekstu treba upoštevati tudi nekatere druge neobdavčene dohodke, kot so povračila stroškov za prehrano in prevoz ter regres. Upoštevajoč tudi slednje je skupno neobdavčenih 8700 evrov dohodkov, kar pa je še vedno pod pragom tveganja revščine.
Po izračunih SDS bi njihov predlog v letu 2026 skupno povzročil približno 340 milijonov evrov potencialnega nominalnega izpada dohodnine. Izpad bi bil lahko nižji ob povratnih učinkih, ki jih prinaša višji neto dohodek zaposlenih, na primer pri večji zasebni potrošnji (in višjih prihodkih od DDV) oziroma spodbudnejših pogojih za poslovanje.
Po vladnih simulacijah bi predlog v prihodnjem letu povzročil izpad v višini 650 milijonov, v naslednjih letih pa še višjega. Državna sekretarka je opozorila, da glede na trenutno javnofinančno izhodišče, rast izdatkov za staranje prebivalstva in nujnost zagotavljanja stabilnih virov financiranja javnih storitev takšen obseg davčne razbremenitve ni vzdržen brez hkratnih kompenzacijskih ukrepov na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna.
Da zakonski predlog SDS pomeni »dodatno tveganje za vsaj kratkoročno poslabšanje stanja javnih financ«, je posvaril tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Izpostavil je potrebo po celovitih in transparentnih ocenah učinkov ukrepov, saj lahko le odgovorna, predvidljiva in dolgoročno stabilna fiskalna politika zagotovi dobro poslovno okolje.
Rezerve so tudi pri znižanju odhodkov
Davčni strokovnjak in nekdanji direktor finančne uprave Ivan Simič je poudaril, da je dvig splošne olajšave eden od najlažjih načinov za razbremenitev stroškov dela, in spomnil, da je zelo podoben ukrep predlagala tudi vlada sama v okviru predloga za obdavčitev stanovanjskega premoženja in hkratno razbremenitev dela. »Res pa je, da morajo biti javne finance vzdržne, zato bi bil ta ukrep odličen v kombinaciji z dvigom DDV, ki bi nevtraliziral učinek na proračunske prilive.« Dodal je, da pri denarju, ki ga država pusti državljanom, ni primerno govoriti o izgubi, in opozoril, da je nujno okrepiti nadzor nad javno porabo.
Iz vladnega mnenja izhaja, da bi bilo treba oblikovati ukrepe, ki ne bi šli zgolj v smeri razbremenitev na ravni dohodnine, temveč tudi v prestrukturiranje davčnih bremen tako znotraj dohodnine kot tudi v okviru celotnega nabora davčnih virov in prav tako prispevkov za socialno varnost, v končni fazi pa tudi na ravni javnofinančnih odhodkov. Toda takšnih celovitih ukrepov vlada v tem mandatu očitno ne načrtuje.
