V zdravstvenih ustanovah to poletje pri bolnikih večkrat ugotovijo dehidracijo. Vsem prebivalcem so pitje tekočine in zadrževanje v senci na primer svetovali v novomeški splošni bolnišnici, kjer so že ob julijski vročini opažali rahlo povečano število tovrstnih težav. Pri kroničnih bolnikih pa se lahko ob visokih temperaturah poslabšajo že obstoječe zdravstvene težave, pojasnjujejo v ljubljanski internistični prvi pomoči.
Tudi zdravi se lahko pregrejejo
»To na primer opazimo pri poslabšanju srčnega popuščanja, a je težko reči, ali je za to kriva ravno poletna vročina,« je dejal Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči v UKC Ljubljana. Kronično bolni ljudje so v zadnjih letih v vročih dneh sicer previdnejši kot v preteklosti, ko so bili vročinski valovi redkejši. Smotrneje ravnajo tudi preostali prebivalci, meni Možina: »Med bolniki, ki so bili zaradi vročine zelo prizadeti, so bili včasih udeleženci športnih prireditev in cestni delavci. Zdaj je to bistveno redkejše.« Seveda pa bi lahko vse daljša obdobja visokih temperatur dolgoročno vseeno pomenila težavo z vidika zdravja, ugotavlja Možina.
»V vročini niso ogroženi samo starejši, kronični bolniki in majhni otroci, ampak v določenih pogojih vsi,« je izpostavil predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana dr. Peter Radšel. Težave se stopnjujejo, ko se zunanja temperatura bliža temperaturi človeškega telesa, je pojasnil. Takrat je edini mehanizem oddajanja toplote telesa izhlapevanje, torej potenje. To še toliko bolj velja ob fizični oziroma športni aktivnosti: »Tu je izredno pomembno nadomeščanje tekočin. Če fizična obremenitev traja dlje časa, tekočin pa ne nadomestimo ustrezno, pride do dehidracije telesa, tudi pri zdravih.« Zaradi zagotavljanja ustreznega krvnega tlaka bo telo v takem stanju zmanjšalo potenje, pojasnjuje Radšel, kar bo vodilo v pregrevanje telesa. Blago »pregretje« se bo kazalo z utrujenostjo, pospešenim dihanjem in morda tudi glavobolom. Ob hudem pregretju, pri katerem gre za tako imenovani vročinski udar, pa lahko umre tudi zdrav človek.
Vse bolj nevarne temperature
»Svet se globalno segreva in posledično so poletni vročinski valovi vse bolj nevarni z vidika povečane umrljivosti in obolevnosti,« so poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Poleg povišanih povprečnih temperatur vročinski valovi naraščajo tudi z vidika pogostosti, intenzivnosti in trajanja, so spomnili. Pri prihodnjih vplivih na zdravje je sicer še veliko neznank, hkrati pa ti niso enoznačni.
V Sloveniji se je število umrlih v času vročinskih valov od leta 2006 do 2015 na primer povečalo v primerjavi z leti od 1999 do 2005, a se je po letu 2015 v takih obdobjih stabiliziralo. Presežnih smrti, ki odstopajo od minulih obdobij, na NIJZ tako niso več opažali, pri čemer pa podatki za letošnje leto še niso znani.
