»Razočarana sem, ker se mi zdi, da na strani odločevalcev ni pravega interesa, da bi področje vključevanja otrok priseljencev vendarle uredili tako, kot bi bilo treba. Šole imamo zato ogromne težave, otroci priseljenci so prikrajšani, saj zaradi slabega znanja jezika in nerazumevanja niso motivirani za učenje. Posledično pa trpi tudi delo z ostalimi učenci. Ko pride učenec priseljenec v novo okolje, mu je treba pomagati, da čim prej premaga jezikovno bariero, sicer se ne more dobro integrirati v okolje,« opozarja Barbara Smrekar, ravnateljica ljubljanske osnovne šole Polje in članica delovne skupine.
Premalo ur in učiteljev slovenščine
Ključni predlog ravnateljev je povečanje števila dodatnih ur slovenščine in učiteljev, saj glede na potrebe in naraščajoče število učencev priseljencev trenutni obseg ne zadošča, pravi Janez Kobe, podpredsednik združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, sicer ravnatelj novogoriške osnovne šole Milojke Štrukelj, ki ima z delom s priseljenci veliko izkušenj. V prihodnjem šolskem letu bodo samo v prvi razred sprejeli 30 učencev priseljencev od skupno 75.
Po trenutno veljavnem pravilniku o normativih in standardih šola dodatne ure slovenščine organizira glede na število učencev v skupini, in sicer pripada skupini od 120 do največ 180 ur na leto, kar pomeni povprečno od dve do šest ur na teden. Če je v šolo prvič vključenih najmanj devet učencev priseljencev, lahko šola v določenem deležu sistemizira tudi dodatno delovno mesto strokovnega delavca. Vendar po pravilniku šola dodatne ure organizira le v prvem letu ob vključitvi priseljencev oziroma še v drugem, če se v šolo vključijo v drugem ocenjevalnem obdobju. Še dodatno učenje slovenščine je možno v okviru dopolnilnega pouka ter individualne in skupinske pomoči.
Več statusov učencev priseljencev
Ravnatelji ugotavljajo, da našteto ne zadošča, zato predlagajo več statusov učencev priseljencev, in sicer bi jih razdelili na tiste, ki so pri nas prvo, drugo in tretje leto. Prvo leto bi jim morali omogočiti najmanj dve uri slovenščine na dan, drugo leto najmanj uro, tretje pa po presoji, povzema Kobe.
»V pravilniku piše, da če se v šolskem letu na novo vključi devet učencev, lahko sistemiziraš delovno mesto učitelja v določenem deležu, sicer pa ne. Zdaj pa mi povejte, v čem je razlika med osem in devet. Po mojem to ni ustrezno urejeno. V lanskem šolskem letu se je na naši šoli na novo vključilo deset učencev priseljencev, zato smo lahko sistemizirali določen delež učitelja. V tem šolskem letu sta se na novo vključila dva učenca tujca, kar pomeni, da kontinuitete ne moremo zagotoviti. To se mi do teh otrok ne zdi pošteno,« je nazorna Barbara Smrekar.
Znižanje normativa po zgledu razredov z Romi
Ravnatelji predlagajo tudi znižanje normativa za oblikovanje oddelka, kadar so v njem učenci priseljenci, podobno kot velja za oddelke, v katere so vključeni romski otroci. »Če je v oddelku 28 otrok, med katerimi je na primer deset priseljencev, poleg njih pa še učenci z učnimi težavami, z odločbami in drugimi specifikami, ki jih danes ni malo, so prikrajšani 'običajni' učenci,« opozarja Kobe. Poseben poudarek pa bi bilo po njegovem treba dati tudi delu s starši učencev priseljencev.
Predlagane spremembe bi sicer povzročile še dodatne kadrovske in tudi prostorske težave. Ker bi zelo težko zagotovili potrebno število novih učiteljev slovenščine, ravnatelji predlagajo razširitev nabora profilov, ki bi lahko učili slovenščino. Predloge bodo na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naslovili v prihodnjih dneh.
Na ministrstvu načelno pravijo, da že zdaj šolam, ki zaprosijo za več ur slovenščine oziroma za delitev oddelkov zaradi različnih specifik otrok (tujci, posebne potrebe), v utemeljenih primerih odobrijo specifike.
