Sodba zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, s katero sta bila kolumnist revije Demokracija Aleksander Škorc in tedanji urednik revije Jože Biščak obsojena na pet oziroma šest mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, je – kot smo že poročali – spomladi postala pravnomočna, iz obrazložitve pa je jasno razvidno, da rasizma in z njim povezanih žaljivk, groženj ali zmerjanj ni mogoče (nekaznovano) preobleči v žanr glose in ga širiti pod pretvezo kvazisatire.
Nestrpnost in sovraštvo pod krinko glose
Kot je razvidno iz zdaj že pravnomočne sodbe ljubljanskega okrajnega sodišča, ki jo je potrdilo tudi višje sodišče, sodišče ni imelo nikakršnega dvoma, da je pri rasističnem izpadu pisca in njegovega urednika, ki je gloso z naslovom Presežki 5 objavil v reviji v (so)lastništvu stranke SDS, šlo za zlorabo pravice do svobode izražanja. Škorc je bil obsojen, ker je z uporabo žalitev javno širil ideje o večvrednosti ene rase nad drugo in odobraval genocid, Biščak pa zato, ker je omogočil objavo njegove rasistične kolumne.
V njej je Škorc fantaziral o od boga ustvarjenem mikroorganizmu, zaradi katerega bodo priseljenci in migranti zbolevali in umirali, o božji obrambi pred navalom nekaterih ras, očiščenju, »odstranitvi plevela« ... Razlagal je o »belosti« Jezusa ter o dobrih dušah, ki izhajajo iz bele rase, ki ji je bilo dano krščanstvo in s tem možnost duhovnega napredka. Škorc se je zagovarjal, da je šlo le za plod njegove domišljije in da zapisanega ne bi napisal, če bi vedel, kakšen bo odziv javnosti, Biščak pa je tudi na sodišču dejal, da bi gloso, ki je satirični in šaljivi zapis, ponovno objavil, saj v njej ne vidi ničesar spornega.
Genocid in ideja bele prevlade
Povsem drugačnega mnenja pa je bilo sodišče. Sodnik Primož Štrancar je v sodbi med drugim zapisal, da gre za »eklatanten primer javnega širjenja ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ter za odobravanje in zagovarjanje genocida«. »Sodišče besedne zveze ciljna eliminacija ter primerjave z načinom, ko se ljudje ciljno spravijo na določene vrste naravnih škodljivcev, plesni, plevelov, ne more razumeti v drugačnem kontekstu, kot je dejansko zapisan, še zlasti ob upoštevanju trditve obdolženega Škorca v naslednjem stavku, da se tudi Bog lahko (s ciljno eliminacijo) spravi na določeno vrsto škodljivih ljudi. S tem je obdolženi po oceni sodišča označil deprivilegirano skupino (begunce, migrante, priseljence, pripadnike določene rase) za škodljivo,« je še zapisal sodnik, ki je ocenil, da je šlo pri spornih primerjavah za grob poseg v človekovo dostojanstvo omenjenih deprivilegiranih skupin.
»Ne samo to, na takšen način so bili pripadniki deprivilegiranih skupin tudi zaničevani in kot taki žrtve širjenja ideje belega supremacizma,« je še zapisano v sodbi sodišča, ki se ne sklicuje le na kazenski zakonik, ampak tudi na slovensko ustavo, evropsko konvencijo o človekovih pravicah, prakso evropskega sodišča za človekove pravice in prakso slovenskega vrhovnega sodišča, »tudi zagovor obeh obdolženih v smeri, da gre pri obravnavanem prispevku za gloso kot literarni žanr, za katerega so značilni satira, humor, pretiravanje in podobno, ne more ekskulpirati ravnanj obeh obdolženih. Kot je bilo že pojasnjeno, gre v primeru takšnih zapisov za zlorabo pravice do svobode izražanja po 17. členu evropske konvencije o človekovih pravicah,« je zapisal sodnik, čigar sodbo in izrek kazni je potrdilo tudi višje sodišče.
