Makroekonomsko dogajanje v Sloveniji in območju evra zaznamuje neugodna geopolitična situacija. Gospodarska rast je kljub temu v prvi polovici letošnjega leta ostala visoka, še letos in v začetku prihodnjega leta pa se pričakuje njeno občutno umirjanje, je ob včerajšnji predstavitvi poročila o finančni stabilnosti dejala namestnica guvernerja Banke Slovenije Tina Žumer.
Po njenih besedah se znaki upočasnjevanja gospodarske rasti že kažejo v tekočih gibanjih. Gospodarska klima je v poletnih mesecih zdrsnila pod dolgoletno povprečje, tudi vrednost industrijske proizvodnje se je znižala. Inflacija v Sloveniji ostaja visoka; na medletni ravni je septembra znašala 10,6-odstotka, po pričakovanjih Banke Slovenije bo ostala povišana letos in v začetku prihodnjega leta. »Občutno zniževanje inflacije pričakujemo v drugem kvartalu leta 2023, vendar bo zaradi trajajočih cenovnih pritiskov v prihodnjem letu ostala nad dvoodstotnim ciljem, prav tako v povprečju leta 2024,« je pojasnila Žumrova. Evropska centralna banka (ECB) je julija in septembra obrestne mere povečala na 1,25 odstotka, pričakovani nadaljnji dvigi pa bodo odvisni od srednjeročnih inflacijskih obetov. »Obrestne mere bi se lahko povečevale, dokler ne bo dosežen cilj dvoodstotne inflacije,« je dejala Žumrova in dodala, da so v poročilu o finančni stabilnosti ugotovili, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen, vendar pa je izpostavljen visokim tveganjem.
Sreča v nesreči
Kot je pojasnil strateški svetovalec v Banki Slovenije Primož Dolenc, je slovenski finančni sistem robusten, kar se odraža prek kapitalske ustreznosti in likvidnosti, ki je že leta precej dobra. Kapitalska ustreznost, ki se od banke do banke razlikuje, je v zadnjih mesecih nekoliko upadla, med drugim zaradi povečanega kreditiranja. Ker je zaradi aktualnih razmer realni sektor ranljiv, to pomeni poslabšanje razmer za finančni sektor.
Ob trenutnih visokih gospodarskih rasteh imamo visoko inflacijo in precejšnjo negotovost, zato se v prihodnje lahko tveganje odrazi v poslovanju bančnega sistema. Povečano ostaja tudi tveganje, ki izvira s trga nepremičnin. V zadnjih kvartalih so v Sloveniji cene nepremičnin, še posebej stanovanjskih, precej porasle, po zadnjih podatkih izpred nekaj dni je bila rast cen stanovanjskih nepremičnin v drugem četrtletju na medletni ravni skoraj 16-odstotna (v evrskem območju je bila v povprečju 9,8-odstotna).
»Stanovanjske nepremičnine v letu 2022 so postale precenjene, kar spremljamo z različnimi kazalniki, hkrati pa ugotavljamo, da so se stanovanjska posojila v zadnjih mesecih precej okrepila, pri čemer je bila medletna rast tovrstnih posojil v vrhu evrskega območja,« je pojasnil Dolenc. Sposobnost posojilojemalcev se lahko zaradi zaostrenih razmer v prihodnje poslabša. »Višanje inflacije pomeni zmanjšanje kreditne sposobnosti in razpoložljivega dohodka, višanje obrestnih mer pa višje stroške financiranja,« je poudaril Dolenc. Po njegovih besedah je sreča v nesreči, da je večina prebivalstva v zadnjih letih posojila najemala s fiksno obrestno mero, kar pa ne velja za podjetja, ki imajo več najetih posojil s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so ročnosti krajše.
Rast kreditnega tveganja
Od časov pandemije je kreditno tveganje povečano, povečana negotovost zaradi vojne v Ukrajini in njenih posrednih učinkov, kot so inflacija, cene plina, pomanjkanje energentov, prekinjene proizvodne verige, pa se bo po besedah Dolenca slej ko prej odrazila v povečanju slabih posojil. »V primerjavi z evropskimi naše banke še niso pripoznale povečanih kreditnih tveganj,« je povedal Dolenc.
Banke so v prvi polovici leta 2022 med naložbami vidno povečale delež fiksno obrestovanih posojil, med obveznostmi pa delež vlog na vpogled. Precej se je povečala razlika v povprečnem obdobju fiksacije obrestnih mer naložb v primerjavi z viri, s tem pa izpostavljenost bank obrestnemu tveganju, ki ga v Banki Slovenije še naprej ocenjujejo kot povečano z naraščajočo tendenco. Ob tem pa ostaja precej negotovosti glede prihodnjega gibanja potreb po oblikovanju oslabitev in rezervacij, ki bodo pomembno določile poslovanje bank.
Po pojasnilih Žumrove je osnovni scenarij evrskega območja stagnacija gospodarske rasti v zadnjem četrtletju in prvem četrtletju prihodnjega leta, po bolj neugodnem scenariju, ki bi pomenil popolno prekinitev uvoza plina iz Rusije, pa bila gospodarska rast lahko celo negativna.
