»Z današnjo odločitvijo Slovenija stopa ob bok državam, v katerih spolna usmerjenost ni več razlog za zakonsko neenakopravnost,« je prelomno odločitev ustavnega sodišča v petek pospremil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ustavno sodišče je namreč ugodilo dvema ustavnima pritožbama istospolnih parov. V enem primeru je šlo za par, ki je pred leti na upravni enoti v Ljubljani na zapisnik podal izjavo, da želi skleniti zakonsko zvezo, na upravni enoti pa so njuno prošnjo zavrnili, sklicujoč se na zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je dovoljeval le poroko med moškim in žensko. V drugem primeru pa je istospolni par pred leti na center za socialno delo vložil vlogo za skupno posvojitev oziroma za pridobitev statusa kandidata za posvojitev, vendar za posvojitev po slovenski zakonodaji ni mogel niti kandidirati.
Enačaj med vsemi pari
Ustavno sodišče je obema ustavnima pritožbama ugodilo, hkrati pa je ugotovilo tudi protiustavnost nekaterih nekdanjih in tudi nekaterih še vedno aktualnih zakonskih določb, ki istospolnim parom preprečujejo poroke in posvojitev otrok. Ustavni sodniki so dali poslancem šest mesecev, da ustrezno spremenijo zakonodajo, in določili, da se do takrat »šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb« ter da za istospolne pare, ki živijo v partnerski zvezi, veljajo enaka pravila za posvojitev otrok kot za poročene raznospolne pare. Kar pomeni, da za uveljavitev pravic istospolnih parov slednjim ne bo treba čakati na ustrezno spremembo zakona, kar se v praksi pogosto zavleče bistveno dlje od določenega roka.
»Upali smo, hkrati pa smo se ves čas tresli,« je čakanje na odločitev ustavnega sodišča za naš časopis opisala odvetnica drugega para Mateja Resnik Strozak. Kot nam je pojasnila, je par vlogo za posvojitev vložil že leta 2016, nato dlje časa čakal na odločitev upravnega sodišča, ki je bila negativna, leta 2019 pa so se z ustavno pritožbo nazadnje obrnili na ustavno sodišče.
V odločbi so ustavni sodniki med drugim zapisali, da absolutna prepoved uvrstitve istospolnih partnerjev na seznam kandidatov za skupno posvojitev ni primeren ukrep za zasledovanje varstva največje koristi otroka. Iskanje najboljše rešitve za otroka je mogoča zgolj v vsakem posamičnem postopku posvojitve posebej, v katerem lahko pristojni otroku izberejo najprimernejša posvojitelja izmed vseh možnih kandidatov.
Navdušenje in preostala odprta vprašanja
»Odločba ustavnega sodišča predstavlja enega od velikih korakov k enakosti ljudi ne glede na njihovo spolno usmerjenost, saj zakonsko zvezo in skupno posvojitev odpira tudi istospolnim parom. Glede na razvoj družinskega prava v evropskem prostoru je bila odločitev pričakovana, ne pa samoumevna. Odločitev o pravici do skupne posvojitve ne temelji zgolj na pravici do enake obravnave istospolno usmerjenih parov, ampak zlasti na pravici vsakega otroka brez staršev, da je posvojen s strani oseb, za katere se v konkretnem postopku pred centrom za socialno delo ugotovi, da bodo zagotavljale otrokovo največjo korist,« je za naš časnik v petek pojasnila docentka za pravne predmete na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Barbara Rajgelj in hkrati opozorila, da za prihodnje odločanje na ustavnem sodišču še vedno ostaja odprto vprašanje umetne oploditve lezbičnih parov in samskih žensk ter nekatere pravice istospolnih parov, ki svoje skupnosti niso formalizirali.
V društvu Legebitra so bili v petek navdušeni nad odločitvijo ustavnega sodišča. »Kajti že leta smo trdili, da je bil zakon o partnerski zvezi že ob sprejemu diskriminatoren, sedaj pa je temu pritrdilo tudi ustavno sodišče,« je za STA dejala vodja društva Lana Gobe in pozvala državni zbor, da ravna po navodilih sodišča in sprejme ustrezno zakonodajo. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v petek že napovedal, da bodo v tednu ali dveh pripravili zakonodajni predlog za odpravo neustavnosti ureditve.
Ustavni sodniki so odločbi sprejeli s šestimi glasovi proti trem. Proti je pričakovano glasovala trojica Šorli, Jaklič in Svetlič. Aleš Primc je v petek odločitev ustavnega sodišča med drugim označil za »kriminal nad otroki in družinami ter naravnimi in Božjimi zakoni«, po naših informacijah pa so Primčevi privrženci že med odločanjem na ustavno sodišče vršili precejšen pritisk s številnimi pisnimi pozivi, ki so jih pošiljali ustavnim sodnikom. x
