Urban Purgar, zastopnik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, za katerega je strokovna komisija ministrstva za kulturo minuli mesec odločila, da ne izpolnjuje (več) pogojev za organizacijo v javnem interesu na področju kulture, se na ljubljanskem okrajnem sodišču zagovarja zaradi groženj in javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Rumeni jopič in nekdanji urednik skrajno desne Nacionalne tiskovne agencije, predvsem pa samoizpričani nacionalsocialist in zagovornik politika Adolfa Hitlerja je grozil nekdanji predsednici SD Tanji Fajon, aktivistu Jaši Jenullu in predsedniku sindikata taksistov Dejanu Jefimu. Na omrežju twitter (danes X) je pred tremi leti med drugim zapisal, da je Tanjo Fajon »treba likvidirati«. Jenullu naj bi grozil v živo na ulici, na spletu pa je objavil celo fotografijo njegovega doma in pripisal, ali naj »končam jaz to po hitrem postopku?«.
Ovadba po dveh letih nadlegovanja
Predsednik sindikata taksistov Dejan Jefim, ki mu je Purgar med drugim grozil, da mu bo »j….« ženo in otroka, izkopal kosti njegove babice in se na njih »p.....«, nazadnje pa bo obračunal še z njim, je v petek na sodišču pojasnil, da je bil tarča napadov na spletu vse od tedaj, ko se je na začetku epidemije covida-19 v javnosti pojavil v vlogi sindikalista in izrazil nestrinjanje z odloki tedanje Janševe vlade, ki je taksistom praktično onemogočila delo. Predvsem na omrežju X so mu z neznanih profilov začeli pošiljati fotografije palic za bejzbol, spletno obračunavanje pa bi se skoraj sprevrglo v dejansko nasilje, saj so se taksisti in rumeni jopiči dogovorili za obračun pri Ruskem carju v Ljubljani, na katerega je nazadnje dejansko prišlo večje število taksistov (ne pa tudi Jefim), rumeni jopiči pa se srečanja niso udeležili.
Kot je pojasnil Jefim, je bil žaljivk in groženj z različnih naslovov deležen približno dve leti, najbolj vztrajen pa je bil prav Purgar, ki mu je konstanto pisal prek omrežja X, čez čas pa ga je začel tudi klicariti na mobilni telefon in mu pošiljati SMS-sporočila. Aprila 2022 se je odločil, da Purgarja kazensko ovadi. »Po dveh letih sem bil na koncu z živci,« je povedal Jefim in pojasnil, da je Purgar začel na spletu deliti fotografijo njegove žene, spraševal, »ali se otroci na naši šoli streljajo«, ter javno objavil njegov naslov. »Ni bilo države, v katero me takrat niso pošiljali,« se je tistega časa spominjal Jefim. Zagovornica Monika Poje, ki zastopa Purgarja, je v petek sodišču predložila izpiske dopisovanj med Purgarjem in Jefimom, iz katerih je bilo jasno razvidno, da je bil tudi Jefim do Purgarja žaljiv, vulgaren in ga provociral, na kar je Jefim pojasnil, da je po dveh letih nadlegovanja doživel živčni zlom. »Samo 'losati' sem se ga hotel,« je povedal Jefim, ki je Purgarja označil za strahopetca in nacista ter zaradi dolgotrajnosti nadlegovanja ocenil, da je Purgar pravzaprav »za zdravljenje, ne za sodišče«.
Purgar je obtožen tudi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, in sicer zaradi zapisa na omrežju X »Hitler je heroj«. Naznanil ga je Marko Bidovec, pranečak bazoviške žrtve Ferda Bidovca. Prav na pobudo Bidovca je ustavno sodišče meseca marca sprejelo pomembno stališče, da je uporabo nacističnega pozdrava in nacističnih simbolov mogoče preganjati in sankcionirati kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Serijski tat
Sodnica Jerca Oblak je na petkovem naroku prebrala Purgarjevo kazensko evidenco, ki razkriva, da imajo organi odkrivanja in pregona s Purgarjem veliko dela že skoraj deset let. V njegovi kazenski evidenci pravnomočnih obsodb je namreč več kaznivih dejanj tatvine in prikrivanja, pravnomočno obsojen pa je bil tudi zaradi velike tatvine, goljufije in zlorabe osebnih podatkov. V preteklosti je bil Purgar tudi zaprt, zadnja obsodba, v kateri je bil obsojen na pogojno kazen, pa se je nanašala na izdajo osebnih podatkov fotografa Gorana Bertoka, ki jih je Purgar objavil na družbenih omrežjih.
Purgar se zagovarja kot nedolžen, sojenje pa se bo nadaljevalo junija.
