Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so od leta 2003 okužbo z virusom visoko patogene aviarne influence (ptičje gripe) podtipa H5N1 potrdili v 23 državah, pri 888 ljudeh. Od tega jih je v šestnajstih državah 463 umrlo. Smrtnost je bila torej kar 52-odstotna. Rekorder po številu potrjeno obolelih je Egipt s 359 primeri (120 je bilo smrtnih), po deležu smrtnosti pa je z naskokom prva Indonezija. Tam so doslej okužbo s H5N1 potrdili pri 200 posameznikih, umrlo jih je 168 ali kar 84 odstotkov vseh. Pred dvema letoma so o dveh pozitivnih vzorcih pri zaposlenih poročali tudi z ene od perutninskih farm v Španiji, vendar nobeden od njiju ni imel bolezenskih znakov.
Novi preplah zaradi
okuženih krav
Nov preplah pred ptičjo gripo je povzročilo dejstvo, da so v ZDA visoko patogeni virus H5N1 iz gruče 2.3.4.4b potrdili na več govejih farmah, da so sledi našli tudi v kravjem mleku in da na Antarktiki med drugim mori tjulnje. »Med trenutno krožečimi živalskimi virusi gripe, ki so najbolj vznemirljivi kandidati za preskok na človeka z nepredvidljivimi posledicami, je zlasti virus ptičje gripe H5N1, ki se je začel širiti med perutnino in racami, v zadnjih dveh letih pa je postal prilagojen in naseljen na številne neptičje živalske vrste, na primer na govedo. Vsaka taka nova naselitev na živali, s katerimi smo ljudje v pogostem stiku, ponuja možnost prilagoditve virusa tudi na človeka. Na srečo pa je zaradi izkušenj s pandemijo covida-19 manj neznano, kako uspešno obvladati in predvidevati potek nove pandemije, sploh če bi jo povzročil nov virus gripe, s katerim imamo ljudje že veliko izkušenj,« je v nedavni kolumni za N1 med drugim izpostavil imunolog dr. Alojz Ihan.
Dr. Brigita Slavec, vodja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco, nam je dejala, da to, da so v ZDA virus H5N1 odkrili pri kravah in v sledeh tudi v kravjem mleku, za strokovno javnost ni presenečenje, saj so v zadnjih sedemdesetih letih potrdili kar nekaj okužb goveda z virusom influence tipa A. »Res pa je, da so te okužbe običajno povzročili humani ali prašičji podtipi influence tipa A,« je pojasnila Slavčeva. In dodala: »Bolj skrb vzbujajoče je, da lahko visoko patogeni virus H5N1 iz gruče 2.3.4.4b okužuje zelo širok spekter gostiteljev. Poleg številnih vrst ptic ga v zadnjih letih pogosto potrdijo tudi pri različnih mesojedih in vsejedih kopenskih in morskih sesalcih, konec marca 2024 pa so ga v ZDA potrdili še pri govedu in dveh kozličkih, zato je zaskrbljenost strokovne javnosti o nastanku nove različice virusa, ki se bo lahko prenašal med ljudmi, upravičena.«
Okužba se širi tudi z mlekom
Vodilna slovenska strokovnjakinja za ptičjo gripo je za Dnevnik tudi dejala, da visoko patogeni virus H5N1 iz gruče 2.3.4.4b, ki so ga ugotovili pri kravah molznicah, po genetskih lastnostih ne odstopa od virusov, ki v ZDA krožijo pri domači perutnini in prostoživečih pticah, zato predvidevajo, da se je na govedo primarno prenesel z okuženih ptic. Z natančnimi epidemiološkimi analizami virusov, potrjenih v novih izbruhih, pa ugotavljajo, da se je v nekaterih primerih prenesel tudi med samimi rejami goved in celo s teh rej na farme perutnine. »Pomemben vir širjenja okužbe predstavljata surovo mleko in z mlekom kontaminirana oprema, saj se virus prek mlečne žleze izloča v visokih koncentracijah,« je še poudarila Brigata Slavec.
Različica virusa aviarne influence H5N1, ki se stalno pojavlja tudi v Evropi, kljub velikemu številu zbolelih in poginulih prostoživečih ptic in perutnine za zdaj ne predstavlja resne grožnje za zdravje ljudi, toda previdnost pri morebitnem stiku z okuženimi pticami je vseeno potrebna. Iz poročila Evropske agencije za varno hrano izhaja, da je letos v Evropi veliko manj prijavljenih izbruhov H5N1 pri prostoživečih pticah v primerjavi z enakim obdobjem lani, pri domači perutnini pa je število približno enako. V obdobju od 1. oktobra, ko se začne nova sezona gripe, in do 15. marca je bilo največ izbruhov (to ne pomeni števila pozitivnih ptic) pri perutnini in pticah v ujetništvu na Madžarskem (79), v Nemčiji (37), na Poljskem (36) in v Moldaviji (35), medtem ko so pri prostoživečih pticah največ izbruhov prijavile Nemčija (152), Danska (71), Madžarska (49), Nizozemska (39) in Moldavija (30). Za primerjavo: v Sloveniji smo imeli letos trinajst prijavljenih izbruhov virusa H5N1 pri 29 prostoživečih pticah (nazadnje 25. aprila pri poginjenem labodu grbcu na območju gramoznice Lakoš v občini Lendava) in nobenega pri domači perutnini.
