Evropska komisija nam je 300-milijonske naložbe v protipoplavne ukrepe, ki se bodo financirali iz načrta za okrevanje in odpornost, odobrila pod pogojem, da bodo ukrepi zasledovali na naravi temelječe rešitve. A nekateri strokovnjaki in predstavniki civilne družbe opozarjajo, da projekti v praksi temu kriteriju ne sledijo, ampak prinašajo klasične gradbene posege v reke.

V Dnevniku smo nedavno poročali o netransparentnosti pri razdeljevanju dobrih 300 milijonov evrov evropskih sredstev za protipoplavne ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost. Ugotovili smo, da na ministrstvu za naravne vire in prostor ter direkciji za vode občin, s katerimi so sklenili sporazume o protipoplavnih naložbah, niso izbrali prek javnega povabila, kot predvideva načrt za okrevanje, poleg tega so za financiranje naložb izbrali 15 občin, kjer sploh ni območij pomembnega vpliva poplav.

A zdaj se očitno zapleta tudi pri izpolnjevanju drugega ključnega kriterija, ki nam ga je pri teh projektih postavila evropska komisija – ti protipoplavni projekti naj bi vključevali na naravi temelječe rešitve. Ko smo o izpolnjevanju tega kriterija nedavno povprašali nekdanjega direktorja direkcije za vode Romana Kramerja, ki je lani podpisal omenjene sporazume o investicijah z občinami, nam je odgovoril s sklicevanjem na uporabo naravnih materialov: »Kamen je naravni material. Tudi beton je naravni material, ker je iz naravnih elementov – če karikiram.« In še: »Za suhe zadrževalnike pravijo, da je to akumulacija. To je najbolj naravni ukrep. V prostor narediš ozelenjen nasip, kjer se voda zadrži, in od tukaj naprej se vse razvija naravno.«

Klasični gradbeni projekti

Po mnenju biologinje Polone Pengal, ki ima izkušnje z razvijanjem protipoplavnih projektov, ki sledijo konceptu na naravi temelječih rešitev, takšne izjave nekdanjega direktorja kažejo na popolno nerazumevanje koncepta, ki naj bi mu na direkciji pri 300-milijonskem projektu sledili. Na naravi temelječe rešitve namreč po njenih besedah ne pomenijo uporabe naravnih materialov – v tem primeru gre kvečjemu za sonaravne rešitve, s katerimi se koncept na naravi temelječih rešitev včasih zamenjuje –, ampak veliko več. Smernice za na naravi temelječe rešitve, ki jih je izdala Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN), vključujejo osem širših kriterijev, ki med drugim govorijo o tem, da morajo takšne rešitve ne le ohranjati, ampak celo povečevati biotsko raznovrstnost in celovitost ekosistemov, učinkovito naslavljati družbene izzive ter temeljiti na vključujočih in transparentnih procesih.

»Konkretni protipoplavni projekti iz načrta za okrevanje in odpornost, v katere sem imela vpogled, so klasični gradbeni projekti in ne sledijo temu konceptu. Pogosto gre za deset let stare idejne zasnove, ki so nastale, ko tega koncepta sploh še ni bilo,« nam je povedala naša sogovornica. »Zame je problematično to, da skušajo te projekte zdaj prodati kot na naravi temelječe, čeprav niso,« je poudarila.

Civilna iniciativa s svojimi predlogi

Da projekt kriteriju na naravi temelječih rešitev ne sledi, že mesece glasno opozarjajo tudi v škofjeloški civilni iniciativi Varuhi Sore. Predstavnica civilne iniciative Urška Kovač Mrak nam je povedala, da so se, ker občinski projekt ni skladen s konceptom na naravi temelječih rešitev, v iniciativi angažirali in sami pripravili predloge rešitev, ki temu konceptu sledijo. Vendar na občini, kot pravi, njihovim predlogom niso naklonjeni – med drugim zato, ker da bi bilo obsežno spreminjanje zasnove projekta preveč zamudno. »Neprestano se sklicujejo na čas. A edina omejitev, ki nam jo je postavila evropska komisija, je, da morajo biti projekti končani do konca leta 2026. To, da naj bi do konca junija letos pridobili gradbena dovoljenja, si je določila direkcija za vode sama,« nam je povedala. »Namesto da bi se uskladili glede časovnice in projekt izvedli skladno s kriteriji, na občini vztrajajo, da ni mogoče storiti več, ker se mudi. Zaradi tega bodo narejene napake, ki jih bo treba v prihodnosti popravljati. Protipoplavni projekti, kot jih zdaj načrtujejo pri nas, se ponekod po Evropi zaradi sanacije rečnih ekosistemov že odpravljajo. Slej ko prej bo do tega prišlo tudi pri nas.«

To potrjuje tudi biologinja Polona Pengal. Da projekt v Škofji Loki predvideva rešitve, ki so po njenih besedah v diametralnem nasprotju s konceptom na naravi temelječih rešitev, je ponazorila s primerom: »Na območju, kjer voda spodjeda obstoječo škarpo, bi na občini radi popravili temelje. To bi še razumeli, saj tukaj morda trenutno res ne preostane drugega. A kaj ko so to popravilo predvideli na način, da bi temelji po novem segali tri metre v strugo reke. Zakaj? Ker tam načrtujejo kolesarsko pot. Tako pridemo do tega, da v bistvu sploh ne rešujejo poplavne varnosti, ampak si želijo nove infrastrukture – in to neposredno v strugi reke.«

Nerazumevanje kriterija

Predstavnica civilne iniciative Urška Kovač Mrak nam je povedala tudi, da na občini po njenem mnenju sploh ne razumejo, kaj so na naravi temelječe rešitve. »Na sestanku, ki so se ga poleg občine udeležili še predstavniki zavoda za varstvo narave in zavoda za ribištvo, so nas prosili, da jim ta koncept razložimo in jim posredujemo gradivo o teh kriterijih,« je dejala.

Na naše novinarsko vprašanje, ali njihov projekt izpolnjuje kriterij na naravi temelječih rešitev in katere konkretne smernice tega koncepta izpolnjuje, so nam na škofjeloški občini odgovorili, da je to stvar projektanta. »Projektant je pri načrtovanju protipoplavne zaščite v celoti dolžan slediti načeloma DNSH (do no significant harm – ne povzročaj znatne škode, op. p.) in NBS (nature-based solutions – na naravi temelječe rešitve, op. p),« so zapisali. Glede upoštevanja predlogov civilne iniciative pa so dejali, da jih bo projektant proučil in preveril, »v kakšni meri je možno predloge vključiti v obstoječi projekt«. Vprašanja o tem, ali protipoplavni projekti, za katere so sklenili pogodbe z občinami, izpolnjujejo kriterij na naravi temelječih rešitev, katerim smernicam na naravi temelječih rešitev sledijo in kako bodo to preverjali, smo naslovili tudi na direkcijo za vode in ministrstvo za naravne in vire in prostor, a njihove odgovore še čakamo.