Prvotni predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona, pod katerim je prvopodpisani Janez Cigler Kralj (NSi), je predvidel tudi spremembo 112. in 118. člena ustave. Po njej bi ministre na predlog predsednika vlade imenoval predsednik republike in ne več državni zbor. Pripravljalci osnutka ustavnega zakona bi odpravili tudi interpelacije ministrov, ohranili pa možnost interpelacije celotne vlade.
Omenjenih sprememb ustavna komisija ni podprla. Po sprejetih dopolnilih koalicije se je v predlogu stališča ohranil le predlog za spremembe določitve sestave vlade in števila ministrstev. Po zdaj veljavnem 114. členu sestavo in delovanje vlade, število, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon, po predlogu pa bi zakon določil le pristojnosti vlade ter delovna področja in pristojnosti ministrstev.
Od predloga sprememb ni ostalo skoraj nič
Jožef Horvat (NSi) je v imenu predlagatelja opozoril na slabosti sedanje ureditve, po kateri lahko predsednika vlade zaradi dvojnega glasovanja o vladi podpre druga koalicija kot ministre, pri čemer je postopek oblikovanja vlade dolgotrajnejši in manj učinkovit. Obenem lahko predsednik vlade predlaga razrešitev ministra, DZ pa ga ubrani, omogočeno je tudi izigravanje konstruktivne nezaupnice z izvolitvijo slamnatega predsednika vlade.
»Od našega predloga za spremembo ustave ni ostalo skoraj nič. Zdaj je na mizi predlog spremembe ustave, ki ni več naš, je zgolj kozmetičen in mu zaradi tega ne moremo dati podpore,« pa je Horvat dejal v stališču poslanske skupine.
V drugih poslanskih skupinah so napovedali podporo predlogu stališča, ki ga je sprejela ustavna komisija. Po besedah Lucije Tacer (Svoboda) predvidena sprememba, ki jo je označila za »edini možen kompromis«, omogoča bolj učinkovito oblikovanje vlade in organizacijo izvršilne veje oblasti. Na pomisleke glede časovne komponente je odgovorila, da bi veljalo v osnutku ustavnega zakona določiti dovolj kratko obdobje za pripravo potrebnih predpisov, do takrat pa bi »sestavo vlade in število ministrstev določil predsednik vlade z odlokom«.
Pomislek glede časovne komponente sprejemanja sprememb je namreč izpostavil poslanec SDS Andrej Poglajen. Obžalujejo, da ni bilo posluha, da bi se novo vlado namesto po dvofaznem imenovalo po enofaznem postopku. Kot je poudaril, se strinjajo z namenom, da se poenostavi postopek imenovanja vlade, menjave ministrov in s tem omogoči hitrejše funkcioniranje izvršilne veje oblasti, zato bodo predlog podprli.
Malo bolje kot nič
Meira Hot (SD) je poudarila, da lahko hitre spremembe v svetu in novosti zahtevajo nove resorje, zato je ključno, da ima vlada v svojih rokah orodja, da se lahko nanje odziva. »Ko mandatar sam z odlokom določi število ministrstev, sam prevzame tudi odgovornost pred DZ in javnostjo,« je dejala. Obenem pa je poudarila, da v SD ne želijo, da bi se s spremembami ustave slabila vloga parlamenta.
Tudi Matej T. Vatovec (Levica) je pojasnil, da je bil prvotni predlog, da ministrov ne bi imenoval DZ, za Levico nesprejemljiv. Ko pa DZ izvoli predsednika vlade, bi ta moral imeti proste roke, da organizira vlado po svojih željah oziroma v skladu s koalicijskim dogovorom, pri čemer je še vedno ključno, da ostane imenovanje in razreševanje ministrov v pristojnosti DZ.
Podporo predlogu stališča je napovedal tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar. Po njegovih besedah bi se s prvotno predlagano spremembo Slovenija približala modelom, ki v sodobnih parlamentarnih demokracijah omogočajo hitrejše in učinkovitejše oblikovanje vlade ter tudi jasnejše razmejitve odgovornosti, a se je glasno napovedana reforma razvodenela v kozmetično reformo. Ker pa je težko biti proti »desetinki učinkovitejšega postopka«, bodo po Logarjevih napovedih predlog podprli.
Za sprejem predloga je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev.
