V tem tednu je zasedalo več delovnih teles državnega zbora in se seznanilo s predlogom rebalansa letošnjega državnega proračuna. Jutri ga bo, kot zadnji v vrsti, obravnaval še odbor za finance. Predlog rebalansa bodo poslanci nato potrjevali na septembrskem rednem plenarnem zasedanju. Sredi politične razprave je oceno skladnosti predloga rebalansa s fiskalnimi pravili objavil fiskalni svet. Vsebinsko je raztrgal dokument, ki ga je spisala ministrska ekipa premierja Roberta Goloba.
Predlog rebalansa državnega proračuna predvideva, da se bo do konca leta za 1,2 milijarde evrov okrepila poraba. Napovedana rekordna, več kot 11,4-odstotna rast obsega porabe – tudi tiste, ki ni povezana z investicijskimi načrti – nima podlage v veljavnih ukrepih, opozarja fiskalni svet, ki mu predseduje Davorin Kračun. »Takšna rast bi občutno presegla srednjeročno vzdržno rast, določeno s trenutno ocenjeno dolgoročno rastjo potencialnega proizvoda na ravni okoli 4,5 odstotka,« navajajo.
Ministrstvo za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča je predlog rebalansa proračuna pripravilo v začetku meseca. Prihodki so načrtovani v višini 12,54 milijarde evrov, kar je približno milijardo več kot v veljavnem proračunu. Načrtovani primanjkljaj je nekaj nad dvema milijardama evrov, kar je bistveno manj kot lani, ko so odhodki slovenske državne blagajne – predvsem zaradi epidemije covida-19 – presegli prihodke za več kot tri milijarde evrov. Zmanjšanje primanjkljaja za dobro milijardo v primerjavi z lanskim letom je predvsem posledica rasti prihodkov in občutno manjših odhodkov za blažitev posledic epidemije.
Problematično rekordno povečanje porabe
Predlog rebalansa je kljub zmanjšanju primanjkljaja nerealističen, piše v oceni fiskalnega sveta. In sicer zato, ker bo dejanski primanjkljaj bistveno manjši od napovedanega, saj je ta avgusta znašal »komaj« 342 milijonov evrov. Potemtakem bi morala država v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta ustvariti kar 1,7 milijarde evrov primanjkljaja. Tak razplet ni verjeten, ocenjuje fiskalni svet. Nerealno visok primanjkljaj bo hkrati izkrivil jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024, saj bodo osnove postavljene previsoko.
Fiskalni svet ugotavlja, da so predvidene ravni in rasti državnih izdatkov previsoke tudi v letu 2022. Rebalans predvideva povečanje porabe za 600 milijonov evrov v primerjavi s proračunom, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše. Napovedano povečanje dejanske porabe – tudi takšne, ki ni povezana z investicijskimi načrti – je fiskalni svet s stališča racionalnosti označil kot tvegano in neustrezno.
Rebalans ne upošteva aktualnih napovedi gospodarskih gibanj
Če bo vlada Roberta Goloba vztrajala pri izvajanju začrtane fiskalne politike, bo povečala tveganja daljšega vztrajanja visoke inflacije in oddaljevanja od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. »Ta tveganja se zaradi omenjenih preseganj rasti porabe, ki se pojavljajo v več zaporednih letih, stopnjujejo in nakazujejo strukturne pritiske na javne finance,« je opozoril fiskalni svet, katerega člani so Davorin Kračun, Alenka Jerkič in Tomaž Perše.
»Gre za stalno ponavljajočo se zgodbo,« oceno fiskalnega sveta komentira ekonomist Rasto Ovin, dekan fakultete Doba. »V pasti, ki jo sprožajo inflacija in pozitivni gospodarski učinki, vlada postane še bolj hrabra pri načrtovanju izdatkov. Rada bi porabila več, kot je mogoče, hkrati bi to rada udejanjila v nepravih trenutkih in na nepravih področjih, na primer pri neinvesticijski porabi.« Ovin dvomi, da bo kritika fiskalnega sveta spremenila vladni pristop. To je med drugim posledica nerazvitega političnega trga v Sloveniji. »Že leta stranke v vladi prenehajo delovati razvojno, temveč se hočejo predvsem udinjati največjemu delu volilnega telesa, to je ljudem s (pod)povprečnimi dohodki in prejemnikom socialnih transferjev. Nimamo stranke, ki bi stabilno zagovarjala stališča davkoplačevalcev, varčevalcev, podjetnikov, kmetov, torej tistih, ki morajo poslovati s trdno proračunsko omejitvijo,« je kritičen profesor.
»Vlada gospodarstvu ponuja preveč,« opozarja tudi Rok Spruk z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. »Prekomerno deficitarno trošenje in zadolževanje se nam utegneta vrniti kot bumerang, ker je vlada podedovala visok javni dolg, hkrati se Slovenija sooča z izrazito povečanim pritiskom fiskalne vzdržnosti, ker imamo starajočo se populacijo.« Spruk načeloma podpira vladna prizadevanja za blaženje posledic energetske krize. »Optimalni ukrep pri energetski draginji bi bila pomoč tistim gospodinjstvom, ki ne prenesejo podražitvenega šoka. A obenem se kaže spomniti, kaj se je po prekomernem zadolževanju zgodilo Grčiji. Treba je ubrati zlato sredino,« je prepričan docent.
