V Sloveniji na terciarni ravni študira približno 82.000 ljudi. Jedro sistema predstavljajo javne univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem; ob njih delujejo številne višje šole, več samostojnih visokošolskih zavodov in pet zasebnih univerz: Univerza v Novi Gorici, Nova univerza, Alma Mater Europaea, Univerza v Novem mestu in Evro-sredozemska univerza. Politični fokus se je konec avgusta usmeril na Dolenjsko: vlada je 21. avgusta uradno začela pripravljalne aktivnosti za ustanovitev nove javne univerze s sedežem v Novem mestu. Po sprejemu akta o ustanovitvi bo vloga za akreditacijo vložena na nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu, po pridobitvi akreditacije pa bo končno odločitev sprejel državni zbor.
Spomnimo, da je za idejo četrte javne univerze pred volitvami leta 2022 navijala tudi vlada Janeza Janše, takratni koraki pa so naleteli na izrazito nezadovoljstvo in proteste dela akademsko-raziskovalne skupnosti.
Javna univerza tudi v Novi Gorici?
Podoben premislek poteka v Novi Gorici. Rektor Univerze v Novi Gorici Boštjan Golob pojasnjuje, da zasebni status univerzi zapira vrata do ključnih investicijskih mehanizmov, kar pomeni, da je bila univerza izključena iz razpisov v okviru načrta za okrevanje po pandemiji, pot do kohezijskih sredstev pa je bistveno težja. Univerza vpisuje približno šeststo študentk in študentov, približno tri petine proračuna pa prihaja iz državnih koncesij in raziskovalnega financiranja. Prehod v javni status bi olajšal pridobivanje sredstev za kampus in opremo ter omogočil hitrejši razvoj. Minister Igor Papič je pobudi načeloma naklonjen; odločitev bo na koncu politična in odvisna od internih organov univerze.
Ozadje obeh procesov pa je zakonodajni zasuk. Novi zakon o visokem šolstvu namreč predvideva, da samostojnih javnih visokošolskih zavodov ne bo več; vključeni bodo v univerze. Koncesije zasebnim programom se ne bodo več podeljevale za nedoločen čas, temveč periodično, glede na javni interes in izkazano kakovost. Hkrati je napovedano postopno povečanje javnih vlaganj v visoko šolstvo.
Bodo kadri problem?
Zagovorniki novomeške javne univerze poudarjajo pozitivne učinke na regionalni razvoj in kadrovsko bazo za gospodarstvo jugovzhodne Slovenije. Ekonomska študija napoveduje približno 400 diplomantk in diplomantov na leto (namesto sedanjih približno 240) ter dolgoročno pozitivne javnofinančne učinke, četudi bi se letni državni izdatek zato povečal s približno 4,5 na približno 20 milijonov evrov.
Skeptični glasovi pa opozarjajo na demografske omejitve, omejeno število vrhunskega kadra in nevarnost podvajanja programov. Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu poudarja, da kakovost ni odvisna od pravnega statusa ali velikosti, temveč od razvitosti, usmeritev in dosežkov. Rektorske izjave treh osrednjih javnih univerz so projektu previdno naklonjene: regionalni razvoj podpirajo, vendar svarijo pred neučinkovito porabo in neurejenim širjenjem programov. Končni preizkus bo pragmatičen: akreditacijski postopki, proračunske prioritete in sposobnost novonastalih javnih univerz, da iz politične zamisli prerastejo v dolgoročno vzdržne akademske skupnosti.
