Agrarnega ekonomista dr. Emila Erjavca prodaja večinskega lastniškega deleža Panvite Hrvatom ni presenetila. »Domačega kapitala ni, agroživilskih koncernov, kakršne imajo drugje v vzhodni Evropi, tudi ne, slovenska podjetja se nočejo med seboj integrirati in iskati dodatnih sinergij, zato je prodaja tujcem pričakovana, če hoče podjetje, ki plava na robu likvidnosti, vlagati in se razvijati,« je za Dnevnik ocenil Erjavec. In dodal: »V kmetijstvu in živilstvu sicer ni ekstra dobičkov, je pa stalen donos, so subvencije in zemljišča, zato vse pametne države vedo, da je vlaganje v agroživilstvo racionalno početje.« Sogovornik je spomnil, da so nekoč v tujini vlagala tudi nekatera slovenska živilska podjetja, a so se kasneje zaradi privatizacij finančno izčrpala, zato domačega denarja za koncentracijo slovenske živilske industrije in njen razvoj ni. »Očitno nismo sposobni sami upravljati domače lastnine,« je pripomnil Erjavec.
Novoletno darilo?
O tem, zakaj se je hrvaški finančni sklad, ki doslej na področju agroživilstva ni deloval, odločil za nakup večinskega lastniškega deleža Panvite, sta po njegovem možni dve razlagi: prva je konsolidacija podjetja in njegova prodaja naprej, druga pa vstop na slovenski trg in razvoj do srednje velikega agroživilskega podjetja, ki ima svojo verigo, svojo oskrbo, svoje vire in svojo proizvodnjo. »Takšni skladi kupujejo tam, kjer je kaj na razprodaji,« je še ocenil Erjavec. Vprašali smo ga tudi, ali bi bila Panvita za hrvaškega kupca še vedno zanimiva, tudi če ne bi imela v zakupu dobrih tri tisoč hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, na katerih prideluje surovino in prejema tudi izdatne subvencije. »Lahko domnevamo, da je bilo to, da ta zemljišča obdržijo, pogoj za hrvaški nakup Panvite. Če imaš lastne vire in surovino, si za kupce bolj zanimiv,« je sklenil Erjavec.
Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad), bi Panviti zakupna pogodba za glavnino zemljišč potekla leta 2025. Po včerajšnjih skladovih podatkih se bo to zgodilo 31. decembra 2033. Zakupno pogodbo za obdelavo 3007 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč so jim namreč 27. decembra lani predčasno podaljšali. To se je torej zgodilo tik pred hrvaškim nakupom večinskega lastniškega deleža v tem največjem slovenskem kmetijskem podjetju. Je to naključje, glede na to, da so Hrvati skupaj z lastništvom podedovali tudi desetletno pogodbo za zakup državnih kmetijskih zemljišč, za katera je Panvita skladu lani plačala dobrega pol milijona evrov letne zakupnine ali povprečno 175 evrov na hektar?
Komentar Sebastjana Morozova: Fiasko slovenskega kmetijstva
Neenakost pred zakonom
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov državna zemljišča oddaja v zakup tako pravnim kot fizičnim osebam. Pri tem poleg zakona o kmetijskih zemljiščih upošteva tudi pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. V obeh predpisih je med drugim natančno opredeljena prednostna pravica pri zakupih. Če fizična oseba, ki ima v zakupu tudi državna zemljišča, svojo kmetijo proda drugi fizični osebi, zakupne pogodbe ne more prenesti nanjo. Ta preneha in v tem primeru sklad zemljišča ponovno odda v zakup. Prenosi zakupnih pogodb med fizičnimi osebami so mogoči le izjemoma. Med drugim so omejeni na sorodstveno razmerje (prenos na zakonca, zunajzakonskega partnerja, potomca ali posvojenca dotedanjega zakupnika), in še to le pod določenimi pogoji.
Kmetje torej v primeru prenosa kmetije na novega lastnika izgubijo zakupne pravice in se odpre postopek novega zakupa. Povsem drugače je pri zakupnikih, ki imajo status pravne osebe. Kadar želijo zakup prenesti na novega zakupnika, ki je prav tako pravna oseba, lahko to storijo na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva po določbah zakona o gospodarskih družbah. V tem primeru se prenos kmetijskih zemljišč z enega zakupnika na drugega izpelje brez prekinitve zakupne pogodbe in brez upoštevanja pravil o zakupu.
Spremembe lastništva ne vplivajo na zakupno pogodbo
Posledično je tudi omenjeno hrvaško podjetje z nakupom 51-lastniškega deleža Panvite pridobilo zakupno pogodbo za državna zemljišča, ne da bi se mu bilo treba na javnem razpisu potegovati zanje v družbi mnogih, ki v nizkem startu čakajo na vsako ped obdelovalne zemlje. Da to drži, so nam potrdili tudi na kmetijskem skladu. Na naše vprašanje, ali se zakupna pogodba v primeru hrvaškega prevzema Panvite prekine, so odgovorili: »Zakupna pogodba je bila sklenjena med skladom in omenjenim podjetjem. Spremembe lastniške strukture podjetja na zakupno pogodbo ne vplivajo.«
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je do tega zelo kritičen. Prepričan je, da so kmetje neenaki pred zakonom v primerjavi s pravnimi osebami, saj bodo novi lastniki Panvite samodejno pridobili tudi zakupno pogodbo za več kot tri tisoč hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, če bi kmet zakupnik prodal svojo kmetijo, pa bi mu sklad zakupno pogodbo odpovedal. Ne bi je mogel prenesti na novega lastnika.
Zahtevajo spremembe zemljiške zakonodaje
Kmetijska zbornica je na to neenakost opozorila že leta 2018, po prodaji Perutnine Ptuj, s prevzemom katere so ukrajinski lastniki pridobili tudi zakupno pogodbo za obdelavo blizu štiri tisoč hektarjev državnih kmetijskih zemljišč. Zbornica je takrat sodelovala pri pripravi osnutka novele zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero naj bi to neenakost odpravili. Zavzeli so se, da bi sklad ob menjavi lastnikov tudi pravnim osebam prekinil zakupno pogodbo in zemljišča oddal v ponovni zakup. Toda predlagana zakonska novela ni bila sprejeta.
»Zaradi prenosa zakupne pogodbe na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva se izniči namen delovanja sklada. Namesto da bi z državnimi nepremičninami gospodaril sklad, se odločitev o zakupniku prenese na zakupnika samega, ki lahko zakup brez sodelovanja sklada prenese na drugo pravno osebo. S tem se izniči bistvo sklada kot upravljalca državnih kmetijskih zemljišč,« so v kmetijski zbornici izpostavili že leta 2018, po ukrajinskem prevzemu Perutnine Ptuj. Zaradi ponovitve zemljiške zgodbe s Panvito in njenim hrvaškim kupcem znova terjajo spremembe zemljiške zakonodaje.
Preberite tudi: Agroživilska skupina Panvita v hrvaške roke
