Po formalnem opozorilu, ki ga je pravosodno ministrstvo izreklo sodnemu izvedencu klinične psihologije Bojanu Zalarju zaradi njegove neresnične in škodljive izjave o prijavah spolnega nasilja, so na pravosodnem ministrstvu pod drobnogled vzeli tudi prijavo zoper mnenje izvedenke za psihiatrijo, pri delu katere pa niso ugotovili nepravilnosti.
Prijaviteljica je izvedenki očitala, da je v vlogi izvedenke žaljivke in grožnje z nasiljem, ki jih ji je nekdanji partner izrekel vpričo njunega triletnega otroka, pripisala specifiki slovenskega kulturnega okolja. Na sojenju naj bi med drugim relativizirala nasilje in ga pripisala slovenskim kulturnim posebnostim, češ da je takšno vedenje pri nas še sprejemljivo, v ameriškem kulturnem okolju pa ne bi bilo. »Če bi v tem stanju kdo razbil celo stanovanje, to pa je problem. Se pravi, mora biti res ekstremno odstopanje od neke kulturne norme. Tisto bi bilo pa pretirano, pa bi še vedno lahko rekli, v redu, razbil je celo stanovanje, ker je zdaj v stresu zaradi ločitve, recimo pred tem ga pa ne bi. Nekateri bi ga že samo zato, ker krompir ni dovolj kuhan, no, tam pa imamo problem z zmožnostjo kontrole,« so besede, ki so med drugim razburile prijaviteljico, ki je v njih videla neupravičeno minimaliziranje nasilnega vedenja, ki ji ga je zadal njen nekdanji partner.
Na pravosodnem ministrstvu so nam v teh dneh pojasnili, da so od sodišča pridobili vso relevantno dokumentacijo, ki se je nanašala na delo sodne izvedenke v konkretnem pravdnem postopku, vendar niso ugotovili kršitev. »Ob upoštevanju pristojnosti ministrstva, ki jih ima v zvezi s sodnimi izvedenci, ugotavljamo, da domnevno nestrokovno ravnanje sodne izvedenke v obravnavanem primeru ni izkazano, niti tovrstno ravnanje ne izhaja ne iz pisnega izvedenskega mnenja, ne iz podajanja ustnega izvedenskega mnenja na naroku, ne iz sodb sodišča. Po pregledu obsežne dokumentacije iz sodnega spisa v predmetnem postopku v zvezi z delom sodne izvedenke nismo zaznali niti nobenih drugih razlogov, ki bi narekovali uvedbo disciplinskega postopka v skladu z zakonom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih,« so na pravosodnem ministrstvu presodili, da je prijava zoper psihiatrinjo neutemeljena.
Pripombe včasih razumejo
kot napad
Nezadovoljstvo s posameznimi izvedenci in njihovimi mnenji ni vedno zgolj posledica subjektivnih interesov (stranke v sodnih postopkih pač niso zadovoljne, če mnenje ni v njihovo korist), temveč je od odvetnikov občasno mogoče slišati tudi povsem objektivne pripombe na njihovo delo. Predvsem v smislu, da izvedenci tudi v primerih, ko se pojavi utemeljen dvom o njihovih dotedanjih ugotovitvah, trmasto vztrajajo pri svojem in nočejo v obzir sprejeti okoliščin, ki bi zamajale njihovo predhodno mnenje.
Da prihaja do posameznih pripomb, so nam potrdili tudi na odvetniški zbornici. »Pripombe odvetnikov glede dela izvedencev, s katerimi smo bili seznanjeni v letu 2023, so se nanašale na nerazumevanje vloge odvetnikov v sodnih postopkih, kar naj bi bilo v pretežni meri zaznati pri sodnih izvedencih, ki so to vlogo nastopili na novo. Vprašanja in zahteve po dodatnih pojasnilih izvedenskih mnenj so pogosto, a neupravičeno, razumljeni kot napad na izvedensko mnenje, čeprav gre v resnici za pričakovano ravnanje odvetnikov, ki ga je treba razumeti v luči kontradiktornosti postopka,« pravijo v odvetniškem združenju.
Primanjkljaj na posameznih področjih
Tudi odvetnike pa skrbi druga problematika, povezana s sodnimi izvedenci, in sicer njihov primanjkljaj na posameznih področjih, predvsem na podpodročjih socialnega dela, psihologije družine, klinične psihologije ter otroške in mladostniške psihiatrije. »Pomanjkanje sodnih izvedencev pomembno zavira tek postopkov, ki bi morali biti že po naravi stvari ažurni, kakovostni in učinkoviti, tako pa zaradi svoje dolgotrajnosti posegajo v temeljne pravice njihovih udeležencev, še posebno v pravice otrok,« opozarjajo pri odvetniški zbornici.
Na ministrstvu za pravosodje so pred kratkim pripravili predlog novele zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih. Kot pojasnjujejo, želijo zaradi pomanjkanja in starostne strukture vseh treh skupin strokovnjakov spremeniti pogoje za njihovo imenovanje in vzpostaviti novo evidenco, s katero se spremlja njihova razpoložljivost za sodišča. K temu jih ne silijo zgolj trenutne razmere, temveč tudi dejstvo, da je povprečna starost izvedencev, cenilcev in tolmačev 62 let, kar pomeni, da jih bo v prihodnjih letih precej nehalo opravljati svojo dejavnosti in bi se težave lahko še dodatno poglobile. Po poročanju STA bi za zagotavljanje hitrega in ažurnega poslovanja v sodnih in upravnih postopkih po novem predpisali tudi obvezno elektronsko poslovanje izvedencev, cenilcev in tolmačev v sodnih in upravnih postopkih.
