Vlada se je za zdaj odrekla polnjenju proračunske luknje tudi z višjimi trošarinami na alkohol in alkoholne pijače. Nasprotovanje gospodarstva je očitno premočno. Na drugi strani zdravstvena stroka opozarja, da bi omejitev cenovne dostopnosti pomembno zmanjšala pitje alkoholnih pijač in njegove škodljive posledice, zlasti med mladimi.
Minister za finance Klemen Boštjančič je decembra lani napovedal, da bo vlada s spremembo zakona o trošarinah poleg dviga trošarin na tobačne izdelke povišala tudi trošarine na alkohol in alkoholne pijače, razen za vina, za katera se v Sloveniji v nasprotju s številnimi evropskimi državami sploh ne plačuje trošarin.
Trošarine na alkohol in alkoholne pijače naj bi po prvotnem predlogu zvišali za 25,7 odstotka, kar predstavlja stopnjo inflacije od zadnjega zvišanja pred skoraj desetletjem, aprila 2014. V proračun naj bi se s tem letno nateklo okoli 30 milijonov evrov več prihodkov, so ocenili na finančnem ministrstvu. S trošarinami na alkohol in alkoholne pijače država sicer letno zbere približno 120 milijonov evrov (s trošarinami na tobačne izdelke blizu 480 milijonov evrov). Toda iz zadnjega predloga novele, ki ga je vlada potrdila v četrtek, je dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače izpadel. Na ministrstvu za finance so napovedali, da se bo obdavčitev alkohola in alkoholnih pijač obravnavala v paketu širših davčnih sprememb. Do razhajanj glede trošarinske politike na področju alkoholnih pijač, ki ne zadeva zgolj davčnega, pač pa vsaj še zdravstveno, gospodarsko in kmetijsko področje, prihaja že znotraj vlade.
Skrbi jih opuščanje žganjekuhe
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so dvigu trošarin na alkohol in alkoholne pijače nasprotovali, zlasti dvigu trošarine na etilni alkohol. Uvedba trošarin za male pridelovalce žganja oziroma njihovo zvišanje bi po njihovem vodilo v opuščanje žganjekuhe, ki je tradicionalna dejavnost slovenskega podeželja, ter v nepovraten proces izgube znanja in prenosa kulturne dediščine pridelovanja tradicionalnih žganj. Ob naraščajočem turizmu v Sloveniji se, kot pravijo, povečuje tudi ponudba vodenih ogledov destilarn in obratov z žganjekuho, z njim pa naša žganja postajajo gastronomski in turistično prepoznaven izdelek v tujini. Žganjekuha kot dopolnilna dejavnost na kmetiji slovenskemu kmetijstvu omogoča povečanje dodane vrednosti pri pridelavi sadja in pri čebelarstvu. Obenem bi dvig trošarin povečal dejavnost na črnem trgu ter odstopil trg uvoženim, netradicionalnim, manj kakovostnim žganim pijačam, menijo na gospodarskem ministrstvu.
Umik dviga je predlagalo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ker bi to po njihovem zmanjšalo konkurenčnost slovenskih proizvajalcev v primerjavi z večjimi tujimi. »Slovenski proizvajalci žganih pijač in piva so večinoma manjša in družinska podjetja, ki proizvajajo izdelke višje kakovosti.«
Preberite še: Sladke pijače: Bo ekipi Roberta Goloba uspelo, kjer je spodletelo prejšnjim vladam?
Razmahnila bi se sivi in črni trg
»Proizvajalci piva in žganih pijač v Sloveniji že danes plačujejo eno najvišjih trošarinskih stopenj v EU,« nasprotovanje utemeljujejo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Pričakovani vpliv na zdravje ljudi bi bil po njihovem mnenju v najboljšem primeru zanemarljiv, saj izkušnje kažejo, da se konzumacija pijač ne zmanjša, se pa povečata ponudba na sivem ali celo črnem trgu ter odliv kupcev čez mejo. »Želeli bi si, da bi pobudniki tovrstnih predlogov poznali odziv trga, saj bi tako lažje sprejemali ustreznejše ukrepe,« pravijo.
»S trošarinami smo že zdaj višje kot sosednje države. V Avstriji se denimo laško pivo prodaja bistveno ceneje, in to kljub višjim trgovskim maržam. Zaradi visokih nabavnih cen je vprašljiva tudi konkurenčnost v panogi, ki prodaja alkoholne pijače. Treba je pogledati, kje so še rezerve, kje sploh ne pobiramo trošarin. Tudi pri DDV nekaterim dajemo možnost, da lažje dihajo z nižjo stopnjo, nekaterim pač ne,« opozarja Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Država mora predvsem znižati stroške, ki so prekomerno narasli, ne pa le povečevati davčna bremena, še dodaja.
NIJZ: Slabša dostopnost pomeni manj pitja
Povsem drugače pa na alkoholno politiko gledajo na ministrstvu za zdravje, kjer si z vidika javnega zdravja želijo uvedbo takšnih fiskalnih ukrepov, ki bodo privedli k povišanju cen alkoholnih pijač in zmanjšanju njihove dostopnosti, predvsem za najbolj ranljive skupine. S tem bi prispevali k zmanjšanju bremena bolezni, povezanih z alkoholom, porabe med otroki in mladostniki ter k zmanjšanju z alkoholom povezanih zdravstvenih in družbenih stroškov. Zato so že večkrat podali pobudo za dvig trošarin na področju alkohola in alkoholnih pijač.
Tudi strokovnjaki skupine za alkohol na NIJZ opozarjajo, da je pitje alkoholnih pijač v Sloveniji velik javnozdravstveni in družbeni problem, raziskave pa po njihovem kažejo, da je poviševanje obdavčitev alkohola eden izmed ukrepov povišanja cen alkohola in omejevanja cenovne dostopnosti pijač, ki vsebujejo alkohol, kar pomembno zmanjša pitje teh pijač in predstavlja dokazano učinkovit ukrep alkoholne politike. »Raziskave kažejo, da se z omejevanjem cenovne dostopnosti pijač, ki vsebujejo alkohol, zmanjša pitje teh pijač na populacijski ravni, hkrati pa zmanjšata umrljivost zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, in število prometnih nezgod zaradi udeležbe v prometu pod vplivom alkohola,« izpostavljajo na NIJZ. Višja obdavčitev alkohola je z vidika vplivov na zdravje prebivalcev Slovenije in zmanjševanja bremena zaradi pitja alkohola po njihovem torej utemeljena, če ima za posledico dvig cene in težjo dostopnost alkohola.
