Poslanci so obravnavo predloga proračunov začeli v drugem tednu oktobra. Za leto 2026 je vlada ob 15,6 milijarde evrov prihodkov predvidela 17,7 milijarde evrov porabe, za leto 2027 pa zvišanje prihodkov na 16 milijard evrov ter odhodkov na 18,1 milijarde evrov.
Rast izdatkov za plače javnega sektorja presega gospodarsko rast
Fiskalni svet je ocenil vpliv teh načrtov na celotne javne finance. Do leta 2028 se bo javnofinančni primanjkljaj zvišal na raven okoli 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je ocenil. Kot glavni dejavnik za to je navedel spremembo plačnega sistema v javnem sektorju in s tem povezano rast tekoče porabe, ki bo presegala napovedano gospodarsko rast.
Takšna gibanja po opozorilih fiskalnega sveta zahtevajo ukrepanje, ki bo naslovilo javnofinančna tveganja in zagotovilo javnofinančno vzdržnost. Toda proračunski dokumenti takšnih ukrepov ne vsebujejo, brez pravočasnega ukrepanja pa bo v prihodnjih letih potrebna strožja prilagoditev.
Za države članice EU lahko zaradi povečanja sredstev za obrambne izdatke v obdobju 2025-2028 veljajo blažja fiskalna pravila, a kot je zapisal fiskalni svet, proračunski dokumenti ne zagotavljajo jasne ločitve teh izdatkov. Poleg tega bo rast ostalih izdatkov v obeh proračunskih letih 2026 in 2027 presegala začrtane meje.
Slovenija ugoden dostop do financiranja
Fiskalni svet je ocenil, da bo zniževanje javnega dolga počasnejše od načrtovanega in bo tudi še v letu 2028 presegal 60 odstotkov BDP. Ob tem je opozoril, da Slovenija trenutno ohranja zaupanje investitorjev in ugoden dostop do financiranja ter visoke likvidnostne rezerve, vendar pa takšen položaj ni samoumeven in trajen. "Zaupanje trgov je neposredno odvisno od ohranjanja verodostojnosti fiskalne politike," je zapisal.
Z vidika javnofinančne vzdržnosti je vzpostavitev namenskih virov za sanacijo po poplavah in za uvedbo dolgotrajne oskrbe po oceni fiskalnega sveta ublažila pritisk na javne finance. A kot je zapisal, je treba zagotoviti njihovo pregledno in učinkovito porabo. Strinja se tudi, da bo izvedba sprejete pokojninske reforme pomembno prispevala k doseganju srednjeročne vzdržnosti, a zaradi pričakovanega poslabšanja stanja javnih financ na srednji rok ne bo zagotovila vzdržnega dolga.
Javnofinančna tveganja ostajajo velika, in sicer zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice ter morebitnih dodatnih transferjev v zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Za zagotovitev vzdržnosti javnih financ se zdi fiskalnemu svetu potrebna predvsem omejitev rasti tekoče porabe. Ključno se mu zdi zagotoviti, da bo odstopanje od fiskalnih pravil le začasno ter da bo poraba pregledna in učinkovita. Rast stroškov dela v javnem sektorju pa mora biti dolgoročno vzdržna in usklajena z gospodarsko realnostjo. "Čas za popravke in preprečevanje nadaljnjega odmikanja od danih zavez je zdaj, dokler so razmere na trgih financiranja državnega dolga še stabilne, možnosti za ukrepanje pa široke," je prepričan predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
