Bolezen modrikastega jezika (angleško bluetongue virus – BTV) je nenalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prežvekovalcev. Širi se s piki krvosesnih mušic, ki so najdejavnejše med aprilom in decembrom. Hladno vreme jim ne prija, zato smo preverili, ali se bolezen posledično umirja. Boris Grabrijan, belokranjski rejec avtohtonih pasem ovac, je za Dnevnik dejal, da so razmere še zmeraj skrb zbujajoče.
Živali poginjajo tudi od lakote
»Tudi naša kmetija ima BTV, vendar stanje ni tako grozljivo kot ponekod drugod. Imeli smo tristo živali, obolelih je veliko, doslej jih je poginilo dvanajst. V veliki večini primerov gre za visoko proizvodne živali, ki so podlegle na vrhuncu mlečnosti. Konec je. Nehali smo molsti – mesec dni prej kot običajno. Živali vseeno pripeljemo na molzišče, da opazujemo, kaj se dogaja z njimi, in da tiste, ki jih mora veterinar posebej pregledati, izločimo,« nam je dogajanje opisal Grabrijan. Dodal je, da so pri obolelih ovcah najprej opazili šepavost. Zaradi bolečin v sklepih so težko vstajale in so večji del dneva poležavale. Pojavili so se tudi izcedek iz nosu, včasih tudi otekline v grlnem predelu, zaradi česar niso mogle požirati hrane in so od lakote poginile.
»Pri rejcih zaradi bolezni in množičnih poginov živali vladata apatija in žalost. Doslej žal nismo opazili, da bi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) resno nakazalo, kako konkretno bo pomagalo,« je kritičen Grabrijan. MKGP je obljubilo, da se bodo potrudili prizadetim rejcem plačila za kmetovanje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami (plačila OMD) namesto spomladi izplačati januarja 2026. »To ni resna pomoč, kajti včasih so te subvencije prihajale že decembra,« je pripomnil sogovornik. Razočaran je tudi nad razpletom parlamentarne seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri so poslanke in poslanci 18. septembra sprejeli zgolj sklep Svobode, naj MKGP nadaljuje dialog s kmeti, ki pa šepa kot obolele ovce. »Vsaj to bi lahko povedali, da trenutno nimajo denarja za pomoč, da pa bodo to uredili. S tem bi rejcem sporočili: z vami smo,« meni Boris Grabrijan.
Strah pred uživanjem jagnjetine in mlečnih izdelkov
BTV na ljudi ali varnost hrane ne vpliva, zato sta meso in mleko varna za uživanje. Toda v nekatere potrošnike se je kljub temu naselil strah pred uživanjem jagnjetine in mlečnih izdelkov. »V soboto smo imeli na naši kmetiji dan odprtih vrat. Obiskovalcem smo pokazali, kako je videti bolna žival. Povedali smo, da takšnih ne koljemo. V bolj konservativnih okoljih je povpraševanje po jagnjetini popolnoma upadlo, je pa oktober za jagenjčke že sicer najnižja sezona. Prvi vrhunec povpraševanja po njih bo za martinovo ter potem za božič in novo leto. Sicer je pa pri nas največje povpraševanje po jagnjetini maja, ko se začnejo izleti in veselice,« je razložil Grabrijan.
Odločitev države za obvezno cepljenje goved in drobnice proti BTV (proti sevom 3, 4, in 8) podpira, bi pa morala država po njegovem rejcem financirati tudi stroške cepljenja, ne le stroškov nabave cepiva. »Našli so denar za upokojitev tekmovalnih konj in za čipiranje mačk, tukaj je pa še kar dilema, ali imamo denar za proizvodne živali,« je dejal Boris Grabrijan in takole okrcal odziv pristojnih na pojav BTV: »Bil je slab in počasen. Ne vem tudi, zakaj skrivajo informacije.«
Na Hrvaškem tudi sev BTV 5?
Po doslej znanih podatkih bodo veterinarji, ko bo cepivo prispelo v Slovenijo, drobnico in govedo ob enem obisku cepili dvakrat – z enim odmerkom proti sevu BTV 3, ki je razširjen v nekaterih sosednjih državah, z drugim, kombiniranim, pa proti sevoma BTV 4 in 8, ki so ju letos potrdili tudi pri nas. Živali naj bi bile po cepljenju odporne proti tem trem sevom, proti drugim, ki se v tujini prav tako pojavljajo, pa ne. Po Gabrijanovih navedbah mu je eden od hrvaških rejcev, ki je od njegove kmetije oddaljen le kakih osem kilometrov zračne linije, povedal, da naj bi pri njih že potrdili tudi sev BTV 5. »Če to drži, je to skrb zbujajoče,« je dejal Grabrijan.
Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, je za Dnevnik povedal, da uradne informacije o domnevnem pojavu BTV 5 na Hrvaškem nimajo. Je pa vesel, ker je v Sloveniji stekla akcija nabave cepiva in ker bo cepljenje goved in drobnice obvezno. Hkrati tudi on meni, da bi bilo modro, če bi država prevzela tudi stroške cepljenja.
»Govedo okužbo z virusom BTV lažje prenaša, ovce pa otečejo, se slinijo, imajo razjede po ustni votlini, prenehajo jesti, nekatere obležijo. Imel sem žival, ki se je premikala po kolenih, ker se zaradi bolečin na parkljih ni mogla postaviti pokonci. Za BTV obolele živali zelo trpijo. Če veterinarja pokličejo v čredo, v kateri je prizadeta več kot polovica živali, včasih celo vse, je to zelo travmatično, saj so rezultati zdravljenja bolj kot ne klavrni. Glede na to, da je povzročitelj virus in da proti virusom nimamo zdravila, je edino pametno, smotrno in strokovno utemeljeno, da populacijo pocepimo. In če obstajajo cepiva, s katerimi lahko živalim pomagamo, da bolezen preživijo, prenesejo ali da se celo izognemo vsem težavam, je naša dolžnost, da to naredimo. Državo to pač nekaj stane, kot jo stane tudi popravilo cest ali mostov, ko pridejo ujme. Če zaradi BTV v čredi pogine tudi sedemdeset odstotkov živali ali še več, je to katastrofa, za katero ni odgovoren imetnik. To je kot epidemija, zato tukaj ne sme biti vprašanje, ali bomo izbruh bolezni reševali sistemsko ali ne,« je poudaril prvi mož veterinarske zbornice.
Preseneča ga tudi, ker se zaščitniki živali ob pojavu BTV in posledičnem velikem trpljenju rejnih živali niso oglašali, kot to počno ob trpljenju katere od hišnih živali. »Ne želim si vojne s tozadevnimi aktivisti, toda ali si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi v Sloveniji poginilo pet tisoč psov?! Veterinarji, ki smo se šolali za zdravljenje živali, med različnimi vrstami ne delamo razlik. Ovca je ravno tako žival, ki je skozi proces udomačitve postala odvisna od nas, kot so odvisni pes, mačka ali konj,« je pristavil predsednik veterinarske zbornice.
