V minulih dneh so delavci končali postavitev tretje vetrne elektrarne v državi. Ta stoji ob avtocestnem priključku Razdrto, le streljaj stran od občutno večje sosede: nova vetrnica je z višino 50 metrov ter premerom elis 44 metrov približno polovico nižja od tiste, ki na tej lokaciji stoji od leta 2014. »Ne bosta si kradli vetra in njuna bližina nikakor ne vpliva na njuno proizvodnjo,« na nekatere pomisleke glede bližine obeh vetrnic odgovori vodja projekta Uroš Pikl iz novomeškega podjetja Zelene vetrnice. Nazivna moč nove vetrnice je 250 kilovatov in naj bi proizvedla približno 850 megavatnih ur električne energije, ocenjuje Pikl. Proizvedeno energijo bo podjetje, ko bodo vetrnico priklopili v omrežje, po tržnih cenah prodajalo na trgu.
»Trenutno potekajo še zadnje meritve, kabliranje, testiranje. Pripravljamo tudi dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja,« je Pikl opisal postopke. »Ocenjujem, da bo v mesecu dni vetrnica priklopljena v omrežje,« je dodal. Celotna vrednost investicije, vključno z nakupom zemljišča, gradbenimi deli ter pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj, je 850.000 evrov. Pikl ocenjuje, da naj bi se investicija povrnila v osmih do desetih letih.
Pestri načrti na Razdrtem
Okoliški prebivalci so bili spomladi, ko so se soočili z dejstvom, da se obeta postavitev nove vetrnice, nekoliko razburjeni, češ da niso sodelovali v postopkih umeščanja vetrnice v prostor in odločanja o njeni postavitvi. A ti postopki so potekali po predvidenem postopku: podjetje Zelene vetrnice je gradbeno dovoljenje od postonjske upravne enote pridobilo pred letom dni, medtem ko je občina Postojna vetrnico s prostorskimi akti na tem mestu predvidela že leta 2016. Ob javni razgrnitvi občinskega prostorskega načrta niso prejeli pripomb. Okoliški prebivalci so torej imeli možnost sodelovati, a niso. »Morda so bili sedaj res nekoliko presenečeni, a doslej do nas ni prišel še nihče. Mislim, da so se strasti umirile. Zagotovo nihče ni negativno naravnan ali razburjen. Imamo pa vselej odprta vrata in smo pripravljeni vsem transparentno odgovoriti na vsa vprašanja,« pojasnjuje Pikl, ki poudarja, da so za gradbena dela najeli lokalnega podizvajalca in bo v tem kontekstu tudi lokalna skupnost imela nekaj od tega. V podjetju bi v prihodnjih letih radi na tem območju – gre za občine Postojna, Sežana in Divača – postavili še kakšno vetrnico, a se postopki še niso začeli. »Šele ko bomo izbrali natančno lokacijo, bomo lahko začeli meritve vetra, to bo trajalo vsaj pol leta, nakar sledi pridobivanje dovoljenj,« je povedal sogovornik ter dodal, da konkretnih načrtov še vsaj dve ali tri leta ne bo mogel predstaviti, saj so postopki dolgotrajni.
Tudi družba Vetr2, ki je pred slabim desetletjem postavila prvo vetrnico pri Razdrtem, začenja postopke za svoj drugi tovrsten projekt. Novo vetrnico načrtujejo v krajevni skupnosti Veliko Ubeljsko v občini Razdrto. Ta čas pridobivajo soglasja lastnikov parcel na vplivnem območju, a so šele v začetni fazi. Prokurist podjetja Bojan Vrtač je pred časom v pogovoru za Dnevnik ocenil, da bo do postavitve minilo še vsaj pet let.
Razburjenje na Štajerskem
Na drugem koncu države, na Mariborskem Pohorju, se medtem načrti postavitve 56 vetrnic zapletajo: investitor, podjetje Energija na veter, na območju Treh Kraljev in Areha načrtuje gradnjo najprej 35, nato pa še dodatnih 21 vetrnic, visokih okoli 200 metrov. Podjetje je že začelo pridobivati gradbeno dovoljenje po integralnem postopku. Investitorji so marsikateri zakonsko predviden postopek zaobšli tako, da so projekt razdrobili: občina Slovenska Bistrica je za prvi sklop vetrnic prejela več kot ducat vlog različnih investitorjev za izdajo gradbenega dovoljenja po integralnem postopku. Vsaka vloga vključuje po dve vetrnici. Na tak način so se izognili dolgotrajnemu spreminjanju državnega prostorskega načrta. Če namreč želi investitor v prostor umestiti in zgraditi elektrarno z močjo, večjo od 10 megavatov, mora to storiti z umestitvijo v državni prostorski načrt; za umeščanje velike elektrarne v prostor je namreč pristojna država. Za manjše elektrarne pa lahko investitor pridobi gradbeno dovoljenje po integralnem postopku na pristojni upravni enoti. Nazivna moč posamezne na Pohorju načrtovane vetrnice je 3,5 megavata, moč dveh je 7 megavatov, skupna nazivna moč prvega dela projekta znaša 122,5 megavatov, nazivna moč vseh 56 vetrnic pa 196 megavatov. V takih primerih zakon predvideva umeščanje v prostor s spremembo državnega prostorskega načrta.
Že spomladi so se zato oblikovale različne civilne iniciative, ki projektu nasprotujejo, zganili so se tudi v lokalnih skupnostih. Občinski svet občine Slovenska Bistrica je sredi tedna z le enim glasom proti sprejel sklep, s katerim ministrstvo za naravne vire in prostor kot upravni organ poziva, da ustavi integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prvega sklopa vetrnic. Tako svetniki Slovenske Bistrice kot predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti Tinje so enotni, da takšen projekt ne sodi na Pohorje. Občinske svetnike je zaman prepričevala predstavnica Energije na veter Jana Habjan, ki je pomisleke občanov pripisala enostranski predstavitvi projekta ter izpostavila, da projekt prinaša tudi priložnosti za lokalno okolje, med drugim vsakoletni 2,7 milijona evrov težek prispevek v občinski proračun.
