Kakovost slovenskega zdravstva je neenakomerna, je razvidno iz aktualne primerjave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Razkorak med njegovimi vrlinami in slabostmi je posebno očiten pri srčno-žilnih obolenjih. Uspehi so pri teh obolenjih opazni pri zdravljenju po akutnem miokardnem infarktu, kjer je bila umrljivost bolnikov v 30 dneh po sprejemu v bolnišnico v Sloveniji predlani 5,1-odstotna, v državah OECD pa v povprečju 7-odstotna. Na izrazito šibko točko javnega sistema pa kaže umrljivost v 30 dneh po sprejemu v bolnišnico zaradi ishemične možganske kapi. V Sloveniji je bila 12,1-odstotna, v državah OECD v povprečju 7,9-odstotna. Slabše od Slovenije so se odrezale le Latvija, Mehika in Litva.
Čakanje po slovensko
Na veliko razliko med obravnavami slovenskih bolnikov po kapi in po infarktu so kazale tudi minule primerjave zdravstvenih sistemov. Izidi so v takih primerih odvisni tudi od hitrosti prevoza v bolnišnico in od učinkovitosti oskrbe, so spomnili v OECD. Uspešnost zdravljenja po kapi je mogoče na primer izboljšati s hitrejšim prihodom pacienta v bolnišnico, so ponazorili, a tudi z vzpostavljanjem kakovostne in visoko specializirane oskrbe takšnih stanj, na primer v posebnih enotah za kap. V primeru infarkta so v OECD opozorili na nazadovanje med pandemijo covida-19, ki je bilo podobno kot v drugih državah opazno tudi v Sloveniji. Po letih napredka in zmanjševanju umrljivosti po infarktu se je ta med letoma 2019 in 2021 znova povišala, je razvidno iz primerjave. Nekateri bolniki z blažjimi težavami so v tem obdobju odlašali z iskanjem pomoči, so spomnili v OECD, obenem pa so se v zdravstvenih ustanovah odzivali počasneje, kot se sicer.
Rahlo nad povprečjem je bila v Sloveniji dostopnost zdravstvene oskrbe. Plačila prebivalcev neposredno iz žepa so zajemala manjši delež slovenskih odhodkov za zdravje oziroma zdravljenje kot drugje; pri nas je bil ta delež 13-odstoten, povprečje držav OECD je znašalo 18 odstotkov. Nadpovprečen pa je bil odstotek ljudi, ki ocenjujejo, da njihove potrebe po zdravstveni oskrbi niso bile izpolnjene. To je leta 2021 veljalo za 4,7 odstotka prebivalcev; delež je bil višji le v Estoniji in Grčiji. Kot ključno prepreko, zaradi katere ostajajo brez potrebne oskrbe, so prebivalci Slovenije izpostavljali čakalne dobe.
Visoko po umrljivosti za rakom
Ko gre za samo zdravje prebivalcev, je bila Slovenija malo pod povprečjem. Izrazito visoka je bila v primerjavi z drugimi državami OECD umrljivost za rakom: višja je bila le na Madžarskem, Hrvaškem in Slovaškem. Najpogostejši vzrok smrti je v tem primeru rak pljuč, h kateremu najbolj prispeva kajenje. Na umrljivost za rakom vpliva tudi hitrost diagnoze in zdravljenja. Po oceni OECD lahko s tem deloma pojasnimo avstralske in belgijske rezultate; v teh dveh državah je obolevanje za rakom pogosto, umrljivost pa dokaj nizka. Izrazito svetla točka slovenskega javnega zdravstva, ki kaže tudi na kakovost oskrbe ob porodih in po njih, pa še vedno ostaja nizka umrljivost dojenčkov. Nižja kot v Sloveniji je bila leta 2021 le na Finskem, Japonskem, Norveškem in v Islandiji.
Slovenija je zdravju namenila 8,8 odstotka BDP, kar je manj od povprečja držav OECD (9,2 odstotka). Iz primerjave, ki so jo v OECD objavili ta teden, so razvidne tudi luknje v zmogljivostih. Osebja je izrazito malo v slovenski dolgotrajni oskrbi, manj kot v povprečju je zdravnikov. Prebivalcem je v primerjavi z drugimi državami OECD obenem na voljo tudi manj aparatur, kot so naprave za CT, magnetno resonanco in PET.
