Parlamentarna razsežnost Nata je manj znana. V primerjavi s hitrimi odločitvami, ki se sprejemajo na sedežu Nata v Bruslju na ravni veleposlanikov ali na ministrskih zasedanjih obrambnih ter zunanjih ministrov, je parlamentarna skupščina manj pomembna in ni neposreden del organizacije. Njeni člani – gre za posebej izbrane poslance v vsakem od parlamentov članic Nata ter partnerskih držav – se sestajajo dvakrat na leto. Na odločitve Nata poskušajo vplivati s pomočjo posebnih poročil o varnostnih razmerah na posamičnih področjih, za članice in tudi samo organizacijo pa oblikujejo priporočila, kje še okrepiti obrambne zmogljivosti.
Za te usmeritve je pomembna prav jesenska parlamentarna skupščina, ki bo od petka pa vse do ponedeljka potekala v Ljubljani, kamor ob številnih tujih gostih prihaja tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte. »Parlamentarna skupščina predstavlja forum, ki omogoča bolj transparentno politiko Nata in ni neposredno povezana z Natom. Dejstvo, da je generalni sekretar praviloma prisoten na plenarnih skupščinah, da nagovarja poslance in odgovarja na njihova vprašanja, pomeni, da gre za pomembno telo,« ugotavlja vodja slovenske delegacije, poslanec NSi Janez Žakelj. Zaradi močno spremenjenih svetovnih okoliščin v zadnjih dvajsetih letih, odkar se sestaja parlamentarna skupščina Nata, po Žakljevi oceni lahko zdaj enotnost ohranja samo dober pogovor med partnericami zavezništva.
Merjenje političnega utripa
»V demokraciji imamo različna mnenja. Države bližje Rusiji drugače gledajo na konflikt v Ukrajini kot nekatere druge države, denimo Španija ali Belgija in ne nazadnje Slovenija. Zasedanje parlamentarne skupščine je tako priložnost za izmenjavo mnenj, izkušenj in ohranjanje enotnosti,« pojasnjuje vodja slovenske delegacije poslanec NSi Janez Žakelj.
Skupščina bo tudi letos sprejela več resolucij, med katerimi Žakelj izpostavlja resolucijo o solidarnosti z Ukrajino. Pred osrednjim ponedeljkovim delom zasedanja bodo na Gospodarskem razstavišču člani parlamentarne skupščine na štirih odborih še zadnjič pretresali letošnja poročila posebnih poročevalcev. Več jih je kritičnih tudi do stanja v obrambnih zmogljivostih Nata.
Od vplivov na volitve do strategije za Črno morje
Poročevalec iz Grčije Dimitris Keridis je za odbor o demokraciji in varnosti pripravil poročilo o digitalni ogroženosti demokracije zaradi poskusov vplivanja na volitve. Poročilo opisuje najpogostejše tarče kibernetskih napadov in obravnava izzive, s katerimi se soočajo demokracije pri krepitvi volilne kibernetske varnosti. Keridis poročilo končuje z več priporočili članicam, med drugim tudi z večjimi vlaganji v kibernetsko varnost.
Kanadčanka Rebecca Paterson v svojem poročilu o prihodnji Natovi strategiji glede Rusije, ki ga je pripravila za obrambno-varnostni odbor, ugotavlja, da ta dejansko manjka. Njeno poročilo poudarja, da se po koncu vojne ne bo mogoče vrniti v čas pred vojno, saj je Rusija porušila evropsko varnostno arhitekturo po koncu hladne vojne. Zavezništvo mora vzpostaviti nov in nujno bolj konfrontacijski odnos z Moskvo. Hkrati pa dopušča možnost, da bi našli tudi kakšno obliko omejenega sodelovanja, denimo nadzor nad oborožitvijo.
Za isti odbor kot Patersonova je poročilo o vse večjih izzivih v črnomorski regiji pripravil madžarski poslanec Tamas Harangozo. V njem se je zavzel za nujnost sprejetja usklajene strategije za krepitev varnosti in gospodarske odpornosti v Črnem morju in poudaril, da sta okrepljena prisotnost Nata in zavezniško obrambno sodelovanje ključnega pomena za odvračanje.
Iskanje ravnovesja med varnostjo in gospodarsko odprtostjo
Republikanski kongresnik Neal Dunn je pripravil poročilo o evoluciji ameriškega in evropskega varnostnega sodelovanja. V njem zanimivo ugotavlja, da imajo ZDA morda najmočnejšo vojsko na svetu, vendar se njihova obrambna industrija sooča z velikimi izzivi pri povečevanju proizvodnje, da bi se lahko spoprijela z naraščajočimi svetovnimi grožnjami. Peking prav tako vztrajno povečuje svojo močnejšo in tehnično naprednejšo vojsko, kitajske obrambne industrijske zmogljivosti pa zdaj močno presegajo ameriške. Za reševanje teh izzivov bi morale vlade na obeh straneh Atlantika sodelovati z zasebnimi podjetji in spodbujati naložbe v obrambne proizvodne zmogljivosti, ugotavlja.
Nizozemski poslanec Bart Kroon v poročilu za ekonomski in varnostni odbor o izzivih geoekonomske fragmentacije za transatlantsko partnerstvo ugotavlja, da morajo vlade v času protekcionizma in odpovedovanja gospodarskemu multilateralnemu sistemu zdaj najti ravnovesje med zagotavljanjem varnosti in ohranjanjem gospodarske odprtosti. Poročilo prav tako ugotavlja, da bi morala politika glede strukture mednarodne trgovine in naložb upoštevati vrednost doseganja večje strateške avtonomije za zavezništvo kot celoto in zlasti za Evropo, ki si prizadeva za razvoj svojega obrambnega in gospodarskega profila.
Za politični odbor pa je slovaški poslanec Tomas Valasek pripravil poročilo o stanju na zahodnem Balkanu trideset let po podpisu daytonskega dogovora. Poročevalec ugotavlja, da je zahodni Balkan vse bolj ranljiv za zlonamerne zunanje vplive, Rusija pa v regiji izkorišča etnične delitve in širi dezinformacije, da bi spodkopala evroatlantsko povezovanje, zlasti v BiH in Srbiji. Gospodarski vpliv Kitajske je bolj prefinjen, še ugotavlja in poročilo zaključuje z ugotovitvijo, da bo potrebno poglobljeno sodelovanje Nata in EU, zato da regija ne bo nazadovala.
