»Vsi zbrani podatki kažejo, da je bilo reševanje populacije risov več kot uspešno. S tem smo vrsti dali dobre možnosti, da se v naših gozdovih in gorah obdrži tudi v naslednjih desetletjih. Prihodnost pa bo zdaj odvisna tudi od dogajanja v sosednjih državah. Ponovna naselitev risov v Julijske Alpe je pomemben korak v smeri povezovanja dinarske populacije z risi v Švici in Franciji, kar bi dalo dolgoročno varnost vrsti vsaj z genetskega vidika,« je uspešnost projekta ocenil Miha Krofel, raziskovalec prostoživečih živali na ljubljanski Biotehniški fakulteti.
Kompleksen proces, uspešen kljub oviram
»Preseljevanje velikih zveri velja za izjemno kompleksen proces, ki pogosto ne uspe zaradi naravnih ovir (pogini, neuspešna razmnoževanja) ali nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Zato je bil tovrstni uspeh v Sloveniji, na Hrvaškem in deloma v Italiji toliko bolj izjemen,« so na Biotehniški fakulteti sporočili javnosti. Pri tem so dodali, da preselitev in populacijo risov spremljajo s pomočjo telemetrije, foto-pasti, genetskih analiz in tudi javnomnenjskih anket.
Tako so ugotovili, da se je 68 odstotkov preseljenih risov uspešno vključilo v obstoječo populacijo. 59 odstotkov pa se jih je uspelo razmnožiti. Do konca leta 2023 so raziskovalci zabeležili 54 mladičev, pri katerih niso zaznali deformacij ali poginov.
Od začetka projekta tako beležijo rast populacije risa v slovenskih in hrvaških Dinaridih, saj se je na tem območju populacija povečala za 44 odstotkov. Pri tem so raziskovalci še izpostavili, da se je znatno zmanjšalo parjenje v sorodstvu, ki je bilo ključna grožnja obstoju vrste.
Ključno sodelovanje z lovci
Kot ključni korak za uspešnost projekta so izpostavili tudi sodelovanje z lovci in lokalno skupnostjo: »Transparentna komunikacija in vključevanje več kot 100 lovcev v aktivnosti, kot so izpusti risov in spremljanje z foto-pastmi, sta bila ključna za gradnjo zaupanja in dolgoročno podporo ohranjanju te vrste,« so sporočili. Pri tem so dodali, da je ob koncu projekta 88 odstotkov lovcev in 90 odstotkov občanov lokalnih skupnosti na območju izpustov podpiralo ohranjanje risov in njihove ponovne naselitve.
Primer dobre prakse
»Projekt LIFE Lynx je jasno pokazal, da so lahko lovci ključni v procesu zbiranja podatkov o velikih zvereh, kar poudarja pomen tesnega partnerstva s ključnimi deležniki v programih monitoringa prostoživečih živali. Obenem to privede do večjega zaupanja v rezultate monitoringa in sprejemanja varstvenih ukrepov, ki temeljijo na njih,« je poudarila Urša Fležar iz Biotehniške fakultete in Zavoda za gozdove Slovenije.
Projekt je utrdil tudi ugled fakultete in slovenskih znanstvenikov v svetu. Prispevke o projektu so objavili v priznanih znanstvenih revijah, med drugim tudi v uglednih revijah Ecological Applications in Wildlife Biology. Pri tem so na fakulteti še izpostavili, da bo projekt služil kot primer dobre prakse za prihodnje naselitve velikih zveri v Evropi. Pri tem so izpostavili, da bo naslednji korak povezovanje dinarske populacije z risi v Švici in Franciji.
