Več kot eno leto po prvih opozorilih, da so bili upokojenci neupravičeno izvzeti iz možnosti, da v okviru novega sistema dolgotrajne oskrbe postanejo oskrbovalci družinskega člana, čeprav v veliki meri to delo neformalno že opravljajo, novela zakona to končno spreminja. Vloge za oskrbovalca bodo upokojenci lahko oddali s 1. julijem. Na pridobitev tega statusa bodo morali dolgo čakati, saj so v tem obdobju centri za socialno delo zasuti tudi z vlogami za novo pravico – do oskrbe na domu.
Pravila za upokojence bodo sicer enaka kot za ostale oskrbovalce. Za izvajanje kakovostne oskrbe bodo morali biti po presoji komisije fizično in psihično sposobni, oskrbovanci pa bo morali biti uvrščeni v najvišji, četrto in peto kategorijo dolgotrajne oskrbe. Prejemniki invalidske pokojnine tako ne bodo mogli biti oskrbovalci. Imeli bodo tudi enake pravice – pripadlo jim bo nadomestilo v višini 1,2-kratnika minimalne plače, tako kot vsem ostalim upokojencem, ki se reaktivirajo na trgu dela, pa tudi 40 odstotkov pokojnine.
Oskrbnina v domovih bo nižja
Ena glavnih novosti novele je tudi tako imenovana kapica na oskrbnine v domovih starejših, ki jih plačujejo oskrbovanci in ki ne bodo višje od zajamčene pokojnine za 40 let dela (trenutno 781 evrov). »To sem že večkrat javno napovedal, zdaj pa je še zakonsko zapisano. Od 1. decembra bodo oskrbovanci v domovih za starejše plačevali bistveno manj kot dosedaj,« je poudaril minister za solidanro prihodnost Simon Maljevac. Uporabniki bodo plačali za hotelski den (hrano in nastanitev), medtem ko bo strošek socialne oskrbe pokrit iz nove blagajne za dolgotrajno oskrbo, tako kot je zdravstveni iz zdravstvene blagajne. Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji (in na domu) se izključuje z dodatkom za pomoč in postrežbo, zato bo moral vsak posameznik preračunati, kaj zanj to pomeni v finančnem smislu.
Novela ureja tudi neprekinjeno oskrbo ob prehodu v polnoletnost – mlade z invalidnostmi, ki so do 18. leta prejemali nego, bo sistem dolgotrajne oskrbe avtomatsko prevzel, brez vmesnega izpada storitev.
E-oskrba bo neprekinjena
Po številnih opozorilih prehodno ne bodo ostali brez storitev niti dosedanji uporabniki e-oskrbe. Takšni oseb je v državi trenutno približno 5000, vključeni pa so v poseben projekt, ki ga izvajal Telekom v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev, sofinancira je bil z evropskimi sredstvi. Projekt se izteče 30. junija. Tako Telekom kot zveza sta apelirala na ministrstvo, naj poskrbi za avtomatično prevedbo teh uporabnikov v nov sistem oziroma zagotovi, da prehodno, ko bodo čakali na rešitev njihove vloge za dolgotrajno oskrbo, ne bodo ostali brez storitev, ki so zanje lahko življenjskega pomena. »Te osebe bodo storitev enako kot doslej neprekinjeno prejemale tudi po 1. juliju vse do njihovega vstopa v sistem dolgotrajne oskrbe,« je zagotovil minister.
Ob tem, da državni proračun izvajalcem že pokriva vso razliko do višjih plač zaradi nove plačne reforme v javnem sektorju, se z novelo uvaja začasno dodatno sofinanciranje stroškov dela tudi za študente in upokojence, ki nadomeščajo manko kadra.
Interventnega dodatka še ne bo
Skupnost socialnih zavodov, sindikat upokojencev, socialna zbornica, združenje Srebrna nit, zbornica zdravstvene in babiške nege ter zveza društev upokojencev so vlado, ministrstvo in poslance tik pred obravnavo novele ponovno pozvala k nujni uvedbi 20-odstotnega dodatka na plače zaposlenih v panogi dolgotrajne oskrbe, sicer »bodo zaradi kadrovske krize tudi nov sistem kljub plačevanju prispevka zaznamovale čakalne vrste in pravice zgolj na papirju«.
Takšen predlog amandmaja predvidoma ne bo dobil podpore. »O predlogu dodatka se bomo pogovarjali naprej tudi z ostalimi ministrstvi, ministrstvom za javno upravo, saj je to povezano s plačno reformo in primerljivimi delovnimi mesti,« je dejal minister in spomnil na druge ukrepe. Interventni kadrovski zakon, ki prinaša sofinanciranje nekaterih ukrepov (štipendiranje, nakup sodobnih pripomočkov, vključevanje tujcev), je po oceni skupnosti sicer dobrodošel, a nezadosten in izvajalcem ne omogoča niti uspešnega zadržanja obstoječih, kaj šele privabljanja novih zaposlenih, ki bodo ključni za izvajanje novih storitev.
Minister je izpostavil, da so pred kratkim prenovili tudi dodatek za neposredno delo z osebami z demenco ter osebami z duševnimi, telesnimi ali senzornimi motnjami, ki širi krog upravičencev. »Povprečna višina tega dodatka znaša zgolj približno 35 evrov mesečno, kar ne prispeva bistveno k dvigu veljave poklicev v socialnem varstvu,« opozarjajo v socialnih zavodih. V zvezi z možnimi dvigi plačnih razredov zaposlenih v določenem obsegu v skladu s plačno reformo opozarjajo, da to sistemska rešitev, saj jo lahko direktorji uporabijo le za največ deset odstotkov zaposlenih. Tudi dodatek za povečan obseg dela dejansko ne pomeni višjih osnovnih plač, temveč od že preobremenjenih delavcev zahteva, da za boljše plačilo opravijo še več dela.
Brez zamika ali znižanja prispevka
Delodajalske organizacije in opozicija so neuspešno predlagali tudi znižanje oziroma zamik pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo. S 1. julijem se sicer formalno uveljavlja nova pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, s 1. decembrom pa še do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka. »Vendar pa glede na dosedanje izvajanje zakona lahko sklepamo, da bo tudi pri izvajanju ostalih pravic, v katere bo vključenih mnogo več uporabnikov, prišlo do zamud in čakanja uporabnikov na dejansko dostopnost do izbrane pravice,« so opozorili v NSi. Upravičenci bodo morali čakati, predvidoma do septembra, že na prve odločbe – informacijski sistem, mimogrede, sploh še ni vzpostvaljen – šele na to pa bo jasno, kdaj in v kolikšni meri jim bodo izvajalci oskrbe na domu ob velikem pomanjkanju kadra storitve sploh lahko zagotovili. V nasprotnem primeru jim bo pripadel denarni prejemnik, znajti pa se bodo morali sami, pa čeprav na sivem ali črnem trgu.
Po mnenju kritikov je neutemeljeno, da se prispevek začne zbirati, preden bodo vse pravice v okviru dolgotrajne oskrbe uporabnikom sploh dostopne in preden bo jaso, kakšen je dejanski strošek novega sistema.
Minister je ponovil, da sprememb pri plačevanju prispevka ne bo.
