Koalicijski poslanci naj bi včeraj na Brdu pri Kranju pretresali tudi reforme na področju davkov, pokojnin, šolstva, sistema plač v javnem sektorju in stanovanjske politike, vendar je bila nazadnje osrednja in edina točka zdravstvena reforma. Primarni cilj koalicijskega vrha je bilo poenotenje koalicijskih partneric glede ciljev zdravstvene reforme. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zbranim predstavil izčrpno analizo stanja v zdravstvu, ki bo javnosti predstavljena v petek. »Stanje v zdravstvu je slabše, kot si kdor koli misli. Dobra novica je, da so ugotovljeni razlogi, zakaj je situacija tako slaba, in da obstaja načrt,« je ugotovitve podčrtal premier Robert Golob.
Golob sicer pred petkom ni razkril podrobnosti predstavljene analize, je pa kot ključno izpostavil, da se je v preteklosti poskušalo reševati zdravstveni sistem s posamičnimi ukrepi, ki bodisi niso delovali bodisi so delovali kratek čas. »Reforma je lahko le celovita in se je je treba lotiti v njeni središčni točki, to je pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Brez tega reforma ne more uspeti, niti je ne moremo začeti,« je bil jasen.
Premier Robert Golob je poudaril, da imamo v zdravstvu različno velike probleme. »Imamo problem osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ki je velik 4,5 milijarde, imamo problem absentizma, ki je vreden 700 milijonov, in imamo problem dobičkov zdravstvenih zavarovalnic, ki je velik 60 milijonov,« je naštel in pripomnil, da se vsak dober gospodar najprej loti velikega problema, s čimer je nakazal vrstni red naslovitve problemov. »Prioritete so nastavljene tako, da bomo z reformo dosegli dejanski učinek. Ne tako, da bi lovili kurje tatove, ampak tako, da se bomo lotili sistema v njegovem bistvu.«
Skupni dogovor koalicijskih partneric je sicer, da se jutri pripravi časovnica tako zakonodajnih ukrepov, ki bodo sprejeti do konca letošnjega leta, kot tudi izvedbenih ukrepov do leta 2025. Po pojasnilih je glede voznega reda in stanja v zdravstvu včeraj potekala debata »brez dlake na jeziku«, s čimer so bili zadovoljni tudi v koalicijskih partnericah SD in Levica. Minister za delo Luka Mesec je dejal, da je debata izpolnila pričakovanja, da bodo vsi koalicijski partnerji vključeni v reforme. V preteklih dneh je bilo namreč slišati nekaj nezadovoljstva glede komunikacije znotraj koalicije, deklarirano poenotenje pa bo seveda potrdil čas. Jutri naj bi po napovedih vsi prisotni na koalicijskem vrhu, tudi poslanci, podpisali zavezo za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme.
Delovna skupina za nadzor reforme
Ustanovljena bo tudi delovna skupina v okviru državnega zbora, ki bo spremljala implementacijo zdravstvene reforme. Čez 14 dni sledi nov koalicijski vrh, na katerem bodo pretresali reforme na preostalih področjih, pri čemer naj bi bila na prvem mestu plačna reforma. Takrat naj bi v koaliciji pripravili tudi za včeraj napovedani aneks h koalicijski pogodbi, ki bo zajemal časovnico za vse reforme. Podpisali ga bodo v roku šestih tednov, je napovedal premier. Ne glede na zamik debate o preostalih reformah naj bi prihodnji teden že stekla pogajanja s sindikati javnega sektorja. V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so sicer včeraj od vlade zahtevali, da jim predstavi rešitve za odpravo plačnih nesorazmerij in plačne uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. V nasprotnem primeru 24. februarja napovedujejo protestni shod.
Golob je dejal, da je napoved protestnih shodov legitimna pravica sindikatov, prav tako pa je komentiral predlog opozicijske NSi, ki je na dan koalicijskega vrha predstavila paket devetih rešitev za vsem dostopno javno zdravstvo: »Reševanja z gasilskimi predlogi je bilo v preteklosti dovolj. Trideset let se je delalo tako, rezultati so vidni. Na takšne pobude se ne bomo niti odzivali.« Premier je dodal, da zgodovina uči, da se levosredinske vlade reform lotevajo, pa jih potem ne izpeljejo, desnosredinske vlade pa, da o reformah govorijo, ko so v opoziciji. »Naša naloga je takoj in čim hitreje izpeljati reformo, konsenz pa bomo iskali med tistimi, s katerimi se strinjamo glede krepitev javnega zdravstva. Za vse preostale interesne skupine nam je jasno, da bodo uporabljale vsa možna orodja, da ta proces ustavijo. Čisto možno je, da bo kdo sprožil referendum,« je ocenil premier.
Tudi poslanka Meira Hot je v imenu Socialnih demokratov izpostavila, da bo v času reforme neizbežen boj z lobiji, ki jim sedanje stanje v zdravstvu ustreza. Zatrdila je še, da se v stranki strinjajo s časovnim okvirom in prioritetami pri reševanju razmer. »Z reformo bomo stopili na žulj marsikateri interesni skupini. Presenečen sem bil nad nekaterimi številkami v analizi, ki kažejo, kako iz zdravstvenega sistema odteka denar,« pa je dejal koordinator Levice Mesec. Na naše vprašanje, kakšne so te številke, včeraj nismo dobili odgovora, saj da bodo te predstavljene v petek. Je pa Mesec izpostavil, da je analiza pokazala, da denar odteka iz sistema na nenavadnih krajih. Glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja pa je zatrdil, da ta ob prioriteti, ki je zavod za zdravstveno zavarovanje, ostaja ena od programskih prioritet Levice in zavez v koalicijski pogodbi.
