V začetku septembra je 54-letna slovenska voznica avtomobila v bližini Premanture trčila v mladoletno Avstrijko. Na srečo je ni poškodovala, se je pa izkazalo, da je vozila hudo pijana. V krvi je imela 2,13 promila alkohola, zaradi česar je morala plačati 1320 evrov, za tri mesece pa so ji prepovedali vožnjo. V istem času je istrska policija na Hrvaškem ustavila tudi 49-letnega Slovenca, ki je na istrskem ipsilonu vijugal po avtocesti, po prehodu čez cestninsko postajo pa je zapeljal tudi na nasprotni vozni pas. Tudi pri njem je bil glavni razlog za nevarno vožnjo alkohol – v krvi je imel 1,73 promila alkohola, zaradi česar so mu naložili globo in mu za tri mesece prepovedali vožnjo.
Pijana Slovenca se tako nista mogla sama odpeljati domov, sta pa lahko za volan ponovno sedla, čim sta prestopila slovensko mejo. Prepovedi vožnje namreč veljajo zgolj v državah, v katerih so bile izrečene.
To naj bi se v prihodnje spremenilo. Na ravni EU je namreč že dlje časa na mizi predlog direktive evropskega parlamenta in evropskega sveta o učinku določenih prepovedi vožnje po vsej EU. V vseh državah članicah naj bi tako veljali vse izrečene dokončne odločbe o prepovedi vožnje, omejitve ter odvzemi vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali gre za varnostni ukrep, kazen ali pa upravno ali kazensko sankcijo.
Prenosljive kazni za najhujše prekrške
Zaradi različnih nacionalnih zakonodaj bo direktiva predvidoma omejena na natančno opredeljene hujše prometne prekrške, kot so vožnja pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, prekoračitve hitrosti ter kršitve tistih cestnoprometnih predpisov, zaradi katerih je prišlo do nesreče s smrtnim izidom ali pa je bil v njih kdo hudo poškodovan.
Tudi če bo predlog direktive sprejet, se voznikom ne bodo seštevale kazenske točke v posameznih državah. Navsezadnje imajo posamezne države različne sisteme kazenskih točk, tako da so prekrški v različnih državah različno ovrednoteni, različne pa so posledično tudi meje za odvzem vozniškega dovoljenja.
Prav sam odvzem oziroma prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja bi lahko bil prenosljiv. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, predlog direktive določa nov termin »odvzem vozniške pravice«, ki zajema vse odločitve pristojnih organov, ki imajo za posledico odvzem, preklic, omejitev ali začasni odvzem vozniškega dovoljenja.
Ministrstvo opozarja na različne kaznovalne politike
Na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo podpirajo predlog direktive, so pa v postopku njenega sprejemanja opozorili na določena vprašanja, ki jih direktiva ne rešuje oziroma ne obravnava. Denimo vprašanje raznolikosti kaznovalne politike držav članic. V praksi se bo lahko zgodilo, da bo voznik v neki državi znotraj EU za določen (hujši) prekršek kaznovan z odvzemom vozniške pravice, ki mu bo nato veljal tudi doma, čeprav bi za enak prekršek doma bil kaznovan zgolj z globo in kazenskimi točkami. »Navedeno vprašanje so izpostavile tudi druge države članice, ki imajo uzakonjen sistem kazenskih točk,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Kot je za zdaj predvideno, bodo države EU imenovale eno ali več nacionalnih kontaktnih točk in pristojnih organov za izmenjavo podatkov in izvajanje direktive. Glede na razpršeno pristojnost odločanja o kazenskih sankcijah bo v Sloveniji takšnih točk zagotovo moralo biti več.
Kdaj bo direktiva sprejeta in kdaj bo začela delovati, je še nehvaležno napovedovati. Evropski svet in evropski parlament sta začasni sporazum o direktivi dosegla že marca, sporazum pa mora najprej (predvidoma konec septembra) potrditi evropski svet in v drugi polovici oktobra še evropski parlament na plenarni seji.
