»Predlog bo dobil široko podporo poslancev,« so novembra lani napovedali v Pravni mreži za varstvo demokracije. Optimizem je bil neutemeljen. Večinskega interesa za hitro sprejetje zakonske novele, ki upošteva pripombe in navodila ustavnega sodišča ter odpravlja ustavnopravne neskladnosti, ni ne na levem ne na desnem političnem polu državnega zbora.
Zelo je razočarana nad nizko stopnjo zavezanosti slovenske politike ustavnosti in zakonitosti delovanja države, je na nedavni predstavitvi novele v državnem zboru poudarila sociologinja Barbara Rajgelj s fakultete za družbene vede. Novela pravne mreže je pristala v predalu, še preden je začela svojo pot. »Pričakala jo je politična realnost – sprenevedanje, preračunljivost in neznanje.«
Spomnimo, ustavno sodišče je lani dvakrat ugotovilo, da so nekatere določbe zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z ustavo, saj vladi dajejo preveč pooblastil pri omejevanju temeljnih svoboščin, ne vključujejo pa varovalk, ki bi vladi preprečevale neutemeljene in samovoljne posege v človekove pravice. Sodišče je državnemu zboru v obeh primerih naložilo, naj v dveh mesecih popravi zakon tako, da bodo ukrepi, sprejeti za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
Večina je bila proti hitri odpravi nezakonitega stanja
Ker državni zbor ni pokazal interesa za popravo protiustavnih členov zakona, je svoj predlog novembra pripravila pravna mreža v sodelovanju s skupino strokovnjakov. »Predlog sledi vsem doslej sprejetim odločitvam ustavnega sodišča in načelu sorazmernosti, zakonitosti ter delitve oblasti, določa, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji se smejo sprejemati ukrepi, kako se jih podaljša in kako dolgo smejo trajati,« so pojasnili v pravni mreži.
Poslanska skupina nepovezanih poslancev je zatem predlagala obravnavo novele po skrajšanem postopku. Državni zbor je predlog večinsko zavrnil. »Predlog zakona je ustrezal poslovniškim določilom za skrajšani postopek, po katerem bi bila celotna obravnava predloga lahko končana še v tem sklicu parlamenta,« so razočarani v pravni mreži. S tem v zvezi so izpostavili podatek, da je bilo lani po hitrem postopku sprejetih kar 58 od skupaj 112 zakonov. Torej večina. »Sanacija pravno nevzdržnega stanja, v katerem vlada brez kakršnih koli omejitev z odloki posega v človekove pravice, se očitno nikomur ne zdi nujna stvar,« je razočarana tudi Barbara Rajgelj.
Obravnava predloga zatorej poteka po običajnem, daljšem zakonodajnem postopku. Na februarski prvi obravnavi predloga novele so poslanci s 43 glasovi za in 31 proti potrdili, da je novela primerna za nadaljnjo obravnavo. Najbolj kritični so bili v stranki SDS; ponavljali so očitke premierja Janeza Janše, da je predlog sprememb neustaven in v praksi neuporaben.
Opozicija se noče zameriti zanikovalcem virusa
Ne glede na podporo na prvi obravnavi predlog zakona v tem sklicu ne bo doživel dokončne potrditve. Parlament namreč ne bo več imel rednih sej, za izredno sejo bi moral dati pobudo parlamentarni odbor za zdravstvo, nakar bi moralo sejo zahtevati vsaj 23 poslancev. To se ne bo zgodilo. »Opozicija je preračunala, da se ji prizadevanja za pravno državo ne splačajo, saj so zanikovalci virusa volilni bazen, ki se mu ne gre zameriti, desnici pa ustreza, da lahko še naprej veljavno sprejema odloke brez strokovnih podlag, nadzora državnega zbora in časovnih omejitev,« je razplet komentirala Barbara Rajgelj.
V pravni mreži pričakujejo, da bo njihov predlog vložen v zakonodajni postopek takoj z novim sklicem državnega zbora, in to po skrajšanem postopku. »Vse drugo bi bilo ponovno zavlačevanje in izogibanje prevzemanja odgovornosti,« je poudarila Anuška Podvršič iz pravne mreže. »Predlog smo pripravili v prepričanju, da je treba odločbe ustavnega sodišča dosledno spoštovati. In ta potreba ostaja tudi s sklicem novega državnega zbora.«
