»Če sodstvo ne deluje, je ogroženo delovanje oblasti, s tem pa tudi družbe kot celote,« je predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević na odprtju sodnega leta spomnil na pomembno vlogo neodvisnosti sodstva. Tudi njihove materialne neodvisnosti. Ob robu prireditve je spomnil, da je že pred 41 dnevi potekel rok, do katerega bi moral državni zbor odpraviti protiustavno nesorazmerje med plačami sodnikov in plačami državnih funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti. Kot je pojasnil, so se na vrhovnem sodišču pojavile ideje, da bi odprtje letošnjega sodnega leta v znak protesta odpovedali. »Vendar smo se potem odločili, da pokažemo, da je sodstvo tista veja oblasti, ki deluje, ki izpolnjuje svoje zaveze, ki se zaveda odgovornosti do državljanov. Predvsem pa današnji dan štejem kot praznik sodstva,« je poudaril Đorđević, ki se je pred dnevi sestal s predsednikom vlade Robertom Golobom.
Državni vrh se je opravičil
Na odprtju sodnega leta tokrat sicer ni bilo prisotnih nekaterih najvišjih predstavnikov države, kot je bilo v navadi zadnja leta. »To opravičilo predsednikov republike, vlade in državnega zbora si lahko vsak razlaga po svoje. Sam bi bil vesel, če bi bili tukaj. Ampak se ne ukvarjam z njimi, ukvarjam se s seboj, z nami, z vrhovnim sodiščem,« je pojasnil predsednik vrhovnega sodišča in hkrati že napovedal, da se predstavniki vrhovnega sodišča ne bodo udeležili petkovega sestanka na ministrstvu za javno upravo. V tem namreč ne vidijo smisla, saj je minister Franc Props že napovedal, da vlada do 1. januarja 2025 ne more prevzeti in izplačevati dodatnih obveznosti in da sodstvo ne bo deležno posebne obravnave.
Po Đorđevićem mnenju je sodstvo kljub težavam s plačami in že dlje časa trajajoči prostorski stiski, ki je ponesrečen nakup stavbe ob Litijski cesti v Ljubljani ne rešuje, v dobri kondiciji. Sodišča na splošno obvladujejo pripad novih zadev, zmanjšujejo število nerešenih in skrajšujejo čas reševanja posameznih zadev. To sicer ne velja nujno za vsa področja in vsa sodišča, vendar podrobnejši statistični podatki še niso na voljo.
Kot sta opozorila Đorđević in generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič, pravosodni sistem v zadnjem času dodatno obremenjuje migrantska problematika, zaradi katere se povečuje število pripornih zadev, saj so tihotapljenja migrantov pogosto obtoženi tujci. Na ta račun se je že zdaj povečala obremenjenost sodišč v Kopru, Krškem, Murski Soboti, pa tudi v Ljubljani, projekcije pa kažejo, da lahko v prihodnje pričakujejo še dodatno zaostrovanje.
Oživitev pospešenega sojenja
Na vrhovnem sodišču se zavedajo, da je kazensko področje eno ključnih, in zagotavljajo, da pripravljajo tudi rešitve za težave, ki so se zadnja leta kopičile predvsem na največjem okrožnem sodišču v Ljubljani, pa tudi na nekaterih drugih sodiščih. »Ljubljanskemu okrožnemu sodišču smo odobrili dodatne sodnike, tudi strokovne sodelavce. Intenzivno smo se začeli pogovarjati tudi o oživitvi 'fast track' postopkov,« je napovedal Đorđević. Gre za projekt, ki so ga domislili prav v Ljubljani in ki v primerih, ko osumljeni v predkazenskem ali kazenskem postopku izrazijo namero, da bodo na sodišču krivdo priznali, omogoča hitrejšo pot do pravnomočne sodbe.
Na vrhovnem sodišču upajo tudi na nekatere zakonske spremembe. »Potrebujemo prilagoditev predpisov, ki so ključni za učinkovito delovanje sodstva. Torej spremembo sodniške zakonodaje, vpeljavo enovitega prvostopenjskega sodnika (zdaj se na prvi stopnji sodniki delijo na okrajne in okrožne, op. p.), enovitega sodnega okrožja. To je bistveno zaradi izenačevanja obremenitve sodišč in sodnikov, za mobilnost sodnikov. Ne zavzemamo se za prenašanje spisov z enega sodišča na drugo, ampak za sodnike, ki bodo pomagali na določenih sodiščih,« si čimprejšnje spremembe zakonodaje želi Đorđević.
