Komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu se mora opredeliti do ravnanja predsednika ljubljanskega višjega sodišča Antona Panjana, ki za podjetje Miniatures predava v okviru seminarja, na katerem se mladi pravniki izobražujejo za pravniški državni izpit. Sodni svet je na svoji zadnji seji komisije za etiko in integriteto namreč predal obravnavo konkretnega primera opravljanja pridobitne dejavnosti med sodniki in podal zahtevo, da se etična komisija opredeli do dveh vprašanj: »Ali je v nasprotju s kodeksom sodniške etike, da predsednik višjega sodišča, ki je med drugim zadolžen za sistem pripravništva, namenjen za izobraževanje kandidatov za pravniški državni izpit (PDI), po pogodbi z gospodarsko družbo in proti plačilu izobražuje kandidate za PDI?« in »Ali je v nasprotju s kodeksom sodniške etike, da sodnik v času uradne odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža opravlja kakršno koli pridobitno strokovno dejavnost (na primer proti plačilu online izobražuje kandidate za PDI)?«
Pred leti sam dal pobudo etični komisiji
Predsednik Panjan predavanja izvaja skupaj z upokojeno višjo sodnico Marjano Logar, seminar pa je namenjen manjšim skupinam od šest do dvanajst udeležencev, ki so jim na voljo tudi individualne konzultacije. Trenutna cena seminarja je 976 evrov (skupaj z DDV), seminarja pa naj bi se udeleževali predvsem tisti kandidati, ki niso opravljali pripravništva na sodišču ali pa z njim niso bili zadovoljni.
Da se postopek pred sodnim svetom in zdaj še pred etično komisijo nanaša nanj, nam je predsednik višjega sodišča potrdil tudi sam in dodal, da ga je postopek zmotil. »Ta postopek jemljem kot svojo diskreditacijo, predvsem pred notranjo javnostjo,« je za Dnevnik postopek komentiral Panjan, ki se spomladi poslavlja od vodenja ljubljanskega višjega sodišča.
Kot pojasnjuje, seminarje skupaj s kolegico izvaja že več kot 15 let, leta 2016 pa je etični komisiji sam podal predlog, da naj se v načelnem mnenju opredeli do sodelovanja sodnikov pri izobraževanju kandidatov za pravniški državni izpit. Že takrat so se namreč v javnosti pojavili očitki o njegovem postranskem zaslužku. Etična komisija je tedaj sprejela mnenje, da takšno udejstvovanje sodnikov v prostem času ni v nasprotju s sodniško etiko, če sodnik, ki izobraževanje izvaja po avtorski pogodbi prek podjetja v zasebni lasti, ni član izpitne komisije pravniškega državnega izpita.
Panjan poudarja, da v komisijah ni nikoli sodeloval, zato se mu zdi nenavadno, da se mora etična komisija še enkrat opredeliti do istega vprašanja. Leta 2016, ko je komisija sprejela načelno mnenje, je že bil predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, tako da se po njegovem mnenju nobena okoliščina v vmesnem času ni spremenila. »Glede na to, da je bilo naše sodišče vodilno pri urejanju vprašanja sodniškega pripravništva, me način, na kakršnega je vprašanje etični komisiji zapisano, boli,« dodaja Panjan, ki delno tudi vrača žogico sodnemu svetu in se na glas sprašuje, ali mu je morda moteč, »ker sem bil v preteklosti kritičen do dela sodnega sveta, tudi glede postopkov imenovanj sodnikov na višje sodišče«.
Sporne konzultacije med bolniško
Če glede prvega očitka ne pušča nobenega dvoma, pa Panjan glede drugega vprašanja priznava, da je bil v sklopu seminarja dejaven tudi v času bolniškega staleža. A hkrati zatrjuje, da plačila ni prejel. Kot pojasnjuje, je šlo za obdobje po operativnem posegu, zaradi česar so program izvajali po okrnjenem programu. Udeležencem seminarja so ponudili možnost poslušanja posnetkov njegovih predavanj iz prejšnjih let, za tri udeležence pa je dejansko opravil tudi krajše, približno med 10 in 20 minut dolge konzultacije prek spleta.
Panjan trdi, da se je prav zato, ker je bil v bolniškem staležu, odrekel honorarju in plačila ni prejel. Prav tako je prepričan, da mu krajših pro bono konzultacij prek aplikacije zoom ni mogoče očitati, saj je med bolniško odsotnostjo opravil tudi pogovor prek spleta s člani sodnotožilskega sveta BiH in s člani organizacijskega odbora srečanja predsednikov višjih sodišč EU. Prav tako je med bolniškim staležem komuniciral s podpredsednicama in direktorjem ljubljanskega višjega sodišča ter se nekajkrat tudi za krajši čas zglasil na sodišču.
Sodnemu svetu je kot dokaz izročil potrdilo računovodstva podjetja Miniatures, da mu maja 2025, ko je izvedel sporne konzultacije, niso izplačali nobenega honorarja, ni pa predal pogodbe, na podlagi katere sodeluje z Miniatures, in izpisa izplačil po tej pogodbi za leto 2025. Njegovo stališče je, da sodni svet do te dokumentacije ni upravičen, saj tudi predsedniki sodišč od sodnikov ne zahtevajo pogodb in obvestil o višini honorarjev, ko jim slednji priglasijo predavateljske in druge pedagoške aktivnosti (te so namreč sodnikom dovoljene). »Ni odveč dodati, da gre za pogodbeni odnos z zasebno gospodarsko družbo, samo izvajanje seminarja je dejavnost na trgu in sem zavezan varovati podatke pogodbe tudi v odnosu do pogodbenega partnerja,« je v odgovoru na poziv za posredovanje podatkov sodnemu svetu med drugim odgovoril Panjan.
