Postopek proti predsedniku sodišča je sprožil zaupnik po zakonu o zaščiti prijaviteljev na vrhovnem sodišču, na katerega so se obrnili javni uslužbenci enega izmed sodišč, ki so zatrjevali, da gre za povsem neustrezen odnos predsednika sodišča do njih. Za katero sodišče gre, iz načelnega mnenja etične komisije ni razvidno, po naših neuradnih informacijah pa naj bi se očitki nanašali na vodstvo murskosoboškega sodišča.
Zdaj že nekdanji predsednik tamkajšnjega sodišča naj bi na internem sestanku vpil na javnega uslužbenca in pri tem izjavil, da »ima zgolj psa in nima potomcev«, kar je zaposlenega zelo prizadelo.
Sporna izjava »primer lažjega orisa«
Tedanji predsednik sodišča se je v pisnem odgovoru branil in v pisnem pojasnilu obširno opisoval večletne razmere na sodišču, službene zadolžitve zaposlenih in občasna skupna druženja zunaj delovnega časa. Potrdil je, da je z javnim uslužbencem opravil razgovor, na katerem mu je predstavil, da je do drugih zaposlenih žaljiv in vsiljiv, ter mu povedal, da se z njegovimi dejanji ne strinja. Zatrdil je, da v razgovoru ni vpil, je pa morda »malce povzdignil glas«. S sporno izjavo pa ni hotel nikogar žaliti, bila naj bi le prispodoba za celotno dogajanje in »primer lažjega orisa, da bi javni uslužbenec sam razumel, kako se ob njegovih ravnanjih in izjavah počutijo drugi«. Zato je nekdanji predsednik sodišča prepričan, da njegovo dejanje ni bilo v nasprotju s sodniško etiko.
Posegel v varovano osebno sfero
Drugače so menili v komisiji za etiko in integriteto pri sodnem svetu, ki je že v preteklosti sprejela načelna mnenja, ki se nanašajo na odnos med sodniki in tožilci ter na odnos med sodniki in predsedniki sodišč. Glede na predhodno prakso, sam kodeks sodniške etike in mnenje posvetovalnega sveta evropskih sodnikov je komisija sprejela stališče, da je predsednik v razgovor z zaposlenimi »vnesel tako osebno okoliščino iz življenja javnega uslužbenca, da je s tem posegel v njegovo varovano osebno sfero«.
Tudi morebitna groba ali provokativna izjava javnega uslužbenca, ki je komisija sicer ni obravnavala, namreč »ne sme biti razlog za odziv predsednika sodišča, da v službenem razgovoru z javnim uslužbencem uporabi okoliščino iz njegovega osebnega življenja, to je, da ima javni uslužbenec 'zgolj psa in nima potomcev'«, so poudarili pri etični komisiji in dodali, da je vsakršno izražanje, ki pri javnem uslužbencu vzbudi občutek ponižanja, nespoštljivo in ni v skladu s kodeksom sodniške etike.
Sodnikovi odzivi morajo biti strpni in zmerni
Sodnikovi, še posebej predsednikovi odzivi na ravnanja javnih uslužbencev morajo biti tudi v konfliktnih situacijah strpni, njihove izjave pa zmerne.
Etična komisija je na koncu sprejela načelno mnenje, da »izjava sodnika, v kateri izpostavi osebne lastnosti ali osebne okoliščine sodelavca in ki presega objektivno kritiko ter poseže v njegovo osebnost in dostojanstvo in pri njem lahko povzroči osebno prizadetost, ni v skladu z načelom IX (Odnos) in načelom X (Ugled) kodeksa sodniške etike«. Ob tem so dodali, da se še posebej pričakuje zadržanost v odnosu do sodnega osebja, torej do javnih uslužbencev.
